Jedro

Sodišče prekine pravdni postopek v primeru, ko je odločitev v tem postopku odvisna od rešitve predhodnega vprašanja v drugem postopku. Z zahtevkom, kakršnega je tožena stranka tožeča v drugi pravdi postavila, ne pomeni rešitve predhodnega vprašanja glede lastništva spornega stanovanja. Tožena stranka je namreč postavila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice. Ugoditev takšnemu zahtevku bi tožnika (toženca po tej tožbi) zavezovala zgolj k izstavitvi, za vknjižbo primerne listine, ne bi pa bilo s tem odločeno o lastninski pravici na sporni nepremičnini. Lastninsko pravico na nepremičninah bo-bi namreč tožena stranka pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), pravna posledica morebitne ugoditve zahtevku v drugi pravdi za izstavitev listine bi torej pomenila le odločitev o stvarnopravnem pričakovanju tu tožene stranke. Ali to stvarnopravno pričakovanje obenem vsebuje tudi toženčevo pravico do posesti, o tem v drugi pravdi glede na postavljeni zahtevek ne bo odločeno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da odločitev v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju ne bo pomenila rešitev predhodnega vprašanja, kar bi narekovalo prekinitev postopka v konkretni zadevi

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P 237/2020 z dne 21. 12. 2020 je sodišče sklenilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve Okrožnega sodišča v Celju pod opr. št. P 199/2020. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugotovitev izpostavljenega spornega vprašanja lastništva predmetnega stanovanja predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi (lastništvo je eden izmed pravnih naslovov za njegovo uporabo, ki je sporna v tej pravdi), zato je smiselno in racionalno počakati z odločitvijo o utemeljenosti predmetnega tožbenega zahtevka do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 199/2020. V tem postopku je namreč tožena stranka vložila tožbo na podlagi katere v tej pravdi zahteva ugotovitev, da predmetno stanovanje predstavlja njeno posebno premoženje in da ji je tožnik dolžan izstaviti zemljiško dovolilo, na podlagi katerega se bo lahko vpisala kot lastnica predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo. Sodišče je še zapisalo, da postopek, ki je bil prekinjen iz razloga, ki je naveden v izreku sklepa se nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec. Pri odločanju je sodišče prve stopnje uporabilo določbo prvega odstavka 206. člena ZPP.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. V pritožbi navaja, da so razlogi, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje pri svojem odločanju neutemeljeni oziroma sklep o prekinitvi predmetnega pravdnega postopka ni utemeljen. Mnenja je, da odločitev o zahtevku iz te druge pravde vsebinsko ne bi pomenila odločitev o predhodnem vprašanju z učinkom pravnomočnosti. Odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine namreč pomeni, da se pri tem ne odloča o lastninski pravici na sporni nepremičnini, ki v naravi predstavlja stanovanje. Lastninska pravica se v tem primeru pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ). Pravna posledica morebitne ugoditve zahtevka v tej drugi pravdi P 199/2020 bo namreč le odločitev o stvarnopravnem pričakovanju toženke N. D. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je v konkretni zadevi glede izpraznitvenega zahtevka, odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice predhodno vprašanje, materialnopravno nepravilno in povsem neutemeljeno. Sicer pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zaključka glede predhodnega vprašanja ni prav z ničemer obrazložilo, temveč se je zgolj sklicevalo na zakonsko dikcijo 206. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pri izpodbijani odločitvi povsem spregledalo, da je toženka svojo pravico do bivanja oziroma zasedanja stanovanja utemeljila z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje v tej zadevi, prav tako prekinitev postopka na podlagi 206. člena ZPP ni obvezna. Prekinitev postopka je obvezna le v izjemnih primerih, ko pravdno sodišče res ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, sicer pa je to vprašanje smotrnosti in pravne varnosti. Pomembno za pravilno odločitev v tej pritožbi je tudi, da v drugi pravdi glede izstavitve zemljiškoknjižne listine toženka sploh ne zatrjuje originalne pridobitve lastninske pravice, niti kakšne druge veljavne pridobitve le-te. Neskladno in brez utemeljenih razlogov oziroma dokazov v omenjeni drugi pravdi toženka zatrjuje zgolj financiranje kupnine iz svojega posebnega premoženja (domnevno darilo brata). To pa pomeni, da takšno financiranje oziroma s takšnimi zatrjevanji toženka niti ne uveljavlja pravno poslovne pridobitve lastninske pravice, sicer predpisane z določbami SPZ. Prekinitev postopka v predmetni zadevi tako ni obvezna in ne zagotavlja pravne varnosti ter je kot takšna povsem nepravilna. Tožeča stranka pritožbeno še izpostavlja, da prekinitvi postopka nasprotuje tudi zaradi kršitve načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Ob upoštevanju pravne podlage za predmetno tožbo, ki je določena v 111. členu Stanovanjskega zakona pa tožeča stranka še dodaja, da reševanje predhodnega vprašanja s prekinitvijo postopka ni ustrezno niti z vidika določbe drugega odstavka 111. člena tega zakona. V drugem odstavku 111. člena SZ je namreč določeno, da se spori za izpraznitev stanovanja rešujejo prednostno. Predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na pritožbo navaja, da je bistvo tožbe tožnice, ki se obravnava pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. P 199/2020 v tem, da to stanovanje predstavlja njeno posebno premoženje, pridobljeno tekom njene zakonske zveze s tožnikom. Pravdni stranki sta bili v zakonu od 17. 10. 2020 do 4. 6. 2018, stanovanje pa je bilo kupljeno po prodajni pogodbi z dne 20. 9. 2011. Plačano je bilo v celoti z denarjem, ki ga je toženki podaril njen brat. Toženka je dokazala, da to stanovanje predstavlja njeno posebno premoženje in da ji je toženec za vpis lastninske pravice dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. V kolikor bo toženka z nasprotno tožbo uspela, bo zahtevek tožnika iz te tožbe neutemeljen in ga bo sodišče moralo zavrniti. Toženka je v tožbi zahtevala ugotovitev lastninske pravice in zemljiškoknjižno dovolilo, da se bo v nadaljevanju lahko vpisala v zemljiško knjigo. Sam vpis v zemljiško knjigo pa je pravzaprav le izvedba dejstva, da je nekdo na kakršen koli način postal lastnik nepremičnine. Sodne odločbe na katere se sklicuje pritožnik niso primerljive s konkretnim primerom, zato je mnenja, da je sodišče v predmetni zadevi pravilno prekinilo postopek in odločilo, da bo z odločanjem v tej zadevi počakalo do pravnomočnega zaključka postopka pri Okrožnem sodišču v Celju opr. št. P 199/2020, od zaključka tega postopka pa je odvisna odločitev sodišča v predmetni zadevi. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče lahko prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Za predhodno vprašanje gre tedaj, kadar je meritorna odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Vendar pa to sodišče lahko stori le tedaj, ko o predhodnem vprašanju že teče kak postopek. V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja katerega lastnik je, tožena stranka pa se brani z navedbami, da bo v drugem pravdnem postopku dokazala, da je predmetno stanovanje njeno posebno premoženje in da bo zato tožnik moral izdati ustrezno z.k. listino, na podlagi katere se bo vknjižila kot lastnica stanovanja. Sodišče prve stopnje je kot predhodno vprašanje judiciralo vprašanje, da je lastništvo predmetnega stanovanja, predhodno vprašanje in je zato smiselno in racionalno počakati z odločitvijo o utemeljenosti predmetnega tožbenega zahtevka do pravnomočne odločitve zadeve Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 199/2020. Pravilno pa tožeča stranka v pritožbi opozarja, da z zahtevkom, kakršnega je tožena stranka tožeča v drugi pravdi postavila, ne pomeni rešitve predhodnega vprašanja glede lastništva spornega stanovanja. Tožena stranka je namreč postavila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice. Ugoditev takšnemu zahtevku bi tožnika (toženca po tej tožbi) zavezovala zgolj k izstavitvi, za vknjižbo primerne listine, ne bi pa bilo s tem odločeno o lastninski pravici na sporni nepremičnini. Lastninsko pravico na nepremičninah bo-bi namreč tožena stranka pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), pravna posledica morebitne ugoditve zahtevku v drugi pravdi za izstavitev listine bi torej pomenila le odločitev o stvarnopravnem pričakovanju tu tožene stranke. Ali to stvarnopravno pričakovanje obenem vsebuje tudi toženčevo pravico do posesti, o tem v drugi pravdi glede na postavljeni zahtevek ne bo odločeno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da odločitev v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Celju ne bo pomenila rešitev predhodnega vprašanja, kar bi narekovalo prekinitev postopka v konkretni zadevi po prvem odstavku 206. člena ZPP. Do drugačnega zaključka sodišče druge stopnje ne more priti niti v zvezi z ugotovitvenim zahtevkom tožeče stranke, na podlagi katerega bo sodišče odločalo o pogoju za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Gre namreč le za ugotovitveni zahtevek, ki pa ne temelji na originarnem pridobitnem načinu, na kar pravilno opozarja tožeča stranka v svoji pritožbi.1

6. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega pravdnega postopka, samo presojati ali ima toženka lastninsko pravico na predmetnem stanovanju, ki bo preprečevala uveljavitev zahtevka za izpraznitev stanovanja, vendarle le z učinkom v tem postopku. Prekinitev postopka je obvezna le v izjemnih primerih, ko pravdno sodišče ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, sicer pa je to le vprašanje smotrnosti in pravne varnosti. Odločitev sodišča prve stopnje o predhodnem vprašanju v tem konkretnem postopku pa bo lahko podvržena pritožbenemu in tudi revizijskemu preizkusu.2 Zato bo sodišče prve stopnje moralo samo odločiti o tem predhodnem vprašanju tudi zato, ker gre v konkretni zadevi za spor, ki šteje za prednostnega (glej 111. člen Stanovanjskega zakona-SZ-1). Zato prekinitev postopka do odločitve v rednih pravdnih postopkih (praviloma) ni smotrna.

7. Odločitev sodišča druge stopnje je sprejeta na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP.

8. Obe pravdni stranki sta priglasili tudi pritožbene stroške. Ker pa je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (člen 165. člen ZPP).

1 Tako tudi sklep VSL I Cp 2842/2011 z dne 1. 2. 2012. 2 Tako tudi VS RS, sodba II Ips 190/2011 z dne 26. 4. 2014.