Vzpostavitev registra za proaktivno transparentnost

Datum

16.12.2025

Številka

07120-1/2025/535

Kategorije

Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vzpostavitve registra za proaktivno transparentnost oziroma donaciji sredstev s strani podjetij in namenov, za katera so se sredstva porabila.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za objavo (tako interno kot javno) osebnih podatkov je treba zagotoviti ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe.

Upravljavec mora presoditi, kdo znotraj upravljavca lahko in mora obdelovati posamezne osebne podatke za namene opravljanja dodeljenih ali zakonskih nalog.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov, ki ste jih opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ampak v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP splošno pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Ob tem IP pojasnjuje tudi, da bi v konkretnih opisanih primerih verjetno (z izjemo 2. točke) lahko šlo za  obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca. Upravljavec, torej javni zavod, mora presoditi, kdo znotraj upravljavca lahko in mora obdelovati posamezne osebne podatke za namene opravljanja dodeljenih ali zakonskih nalog. Presoditi je torej treba, ali člani kolegija, člani strokovnega sveta in člani sveta zavoda potrebujejo konkretne podatke, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje za namen izvedbe katere od zakonsko določenih nalog oziroma nalog, določenih v statutu zavoda ali drugem aktu. Izpostavljamo, da so naloge sveta zavoda splošno določene v 30. členu Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP). Tako svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve.

Statut dotičnega zavoda naloge sveta zavoda določa v 7. členu. Zavod mora torej sam presoditi, ali se je svet zavoda upravičen seznaniti z navedenimi dokumenti v okviru izvajanja svojih pristojnosti. Ob tem je treba upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. Ob tem IP ponavlja, da konkretno presojo lahko opravi le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku. IP poudarja, da je treba v primeru upravičenosti upoštevati načelo sorazmernosti ter dolžnost varovanja osebnih podatkov, saj so člani sveta zavoda, ki prejmejo osebne podatke, dolžni varovati vse varovane osebne podatke (torej tiste, ki niso informacije javnega značaja), s katerimi se seznanijo. Prav tako so v skladu z 32. členom Statuta dolžni varovati poslovne skrivnosti.

IP ob tem poudarja, da je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka vnaprej ne sme opredeliti do posamezne zadeve niti ne sme podati mnenja, ali gre pri konkretnih opisanih informacijah za prosto dostopne informacije javnega značaja. IP dodaja, da v vašem zaprosilu za mnenje opisanem registru ne gre zgolj za osebne podatke zdravnikov (ti najverjetneje ne bi bili varovani, ker gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca), ampak tudi za podatke o donacijah farmacevtskih družb javnemu zavodu. Te podatke omenjene družbe lahko štejejo za poslovno skrivnost. Slednja namreč predstavlja eno od možnih izjem prostega dostopa do zahtevanih informacij v skladu s 6. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ; Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18, 141/22, 40/25 – ZInfV-1). Kot rečeno, pa bi IP uporabnost te izjeme v konkretnem primeru lahko presojal šele v okviru konkretnega postopka.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka