Jedro

Kolikor tožena stranka škode ne uveljavlja v pobot, jo uveljavlja z nasprotno tožbo. Očitno nesmotrno bi bilo, da se o vsebinsko enoviti stvari, ki jo sestavljata dva komplementarna zahtevka, ne bi odločilo po njunem skupnem obravnavanju. Temelj ukrepa po 67. členu ZPP je namreč izjemoma lahko tudi smotrnost postopka zaradi predvidene združitve več postopkov, ki tečejo pri različnih sodiščih.

Izrek

Predlogu se ugodi in se kot drugo stvarno pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. S sklepom predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Su 132/2009-2 z dne 18. 2. 2009 je bilo na podlagi prvega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994 s spr.; ZS) odločeno, da se pristojnost v 200 zadevah, med njimi v gospodarskem sporu po tožbi tožeče stranke zoper toženo stranko, z Okrožnega sodišča v Ljubljani (kjer je bila tu obravnavana zadeva vpisana pod III Pg 1847/2007) prenese na Okrožno sodišče v Krškem (kjer je zdaj vpisana pod Pg 128/2009).

2. Tožena stranka predlaga, da se v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) znova določi pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Svoj predlog utemeljuje z navajanjem, da naj bi bilo pri izdaji navedenega sklepa na podlagi prvega odstavka 105.a člena ZS spregledano, da je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper tožečo stranko vložila nasprotno tožbo (v zadevi, ki jo to sodišče zdaj vodi pod III Pg 1158/2008), s tem, da je (v zgoraj navedeni zadevi III Pg 1847/2007) na isti podlagi kot nasprotno tožbo vložila pobotni ugovor, in z navajanjem nekaterih drugih razlogov, ki naj bi tudi še utemeljevali smotrnost povratnega prenos pristojnosti (povzetek slednjih za razlogovanje Vrhovnega sodišča ni potreben).

3. Predlog je (namreč) utemeljen.

4. Skladno s 67. členom ZPP Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se opravi postopek, kadar je to očitno smotrno.

5. Določbe 183. člena ZPP o skupnem obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe so očitno osmišljene z razlogi smotrnosti. Ni pa ta smotrnost nujno očitna tudi v zvezi z določbo 67. člena ZPP. Takšna zlasti ne bo, kadar bi skupno obravnavanje narekovala le možnost pobotanja nasproti si stoječih zahtevkov (prim. 2. točko prvega odstavka 183. člena ZPP). Po ugotovitvah Vrhovnega sodišča je tožena stranka 30. 5. 2008 dejansko vložila „Nasprotno tožbo“, vendar pa iz priloženega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je označen tako z opr. št. III Pg 1847/2007 (prečrtano) kot z opr. št. III Pg 1158/2008, ni mogoče zanesljivo razbrati, ali je bilo predlogu tožene stranke, da bi se zahtevka po tožbi in po nasprotni tožbi obravnavala skupaj (tak predlog je nasprotni tožbi imanenten), ugodeno ali ne (videti je, da je pred odločitvijo sodišča prve stopnje o tem, ali naj dovoli nasprotno tožbo, prišlo do navedenega prenosa, odrejenega s strani predsednika Višjega sodišča v Ljubljani). Glede na sosledje procesnih dejanj (nasprotna tožba je bila vložena 30. 5. 2008, medtem ko je do prenosa pristojnosti z ljubljanskega na krško sodišče na podlagi določb ZS prišlo kasneje, 18. 2. 2009) se sicer zdi, da je bila nasprotna tožba vložena znotraj časovnega okvira iz prvega odstavka 183. člena ZPP. Vendar pa drugačne povezanosti zahtevkov po tožbi in po nasprotni tožbi (povezanosti, opredeljene v 1.–3. točki prvega odstavka 183. člena ZPP), kot je možnost njunega pobotanja, ni videti, zaradi česar vložitev nasprotne tožbe sama po sebi v konkretnem primeru ne more biti podlaga za predlagani povratni prenos pristojnosti.

6. Zato pa predlog tožene stranke po oceni Vrhovnega sodišča utemeljuje drugačna povezanost. Tožena stranka se namreč tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoperstavlja z zahtevkom, ki je vsebinsko eden, a ga formalno sestavljata pobotni ugovor in tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi. Podlago tožbe tvorijo, kot je videti, trditve o toženkinem neplačilu kupnine za dobavo sendvičev; tej tožbi pa tožena stranka nasproti postavlja pobotni ugovor zaradi zatrjevane pogodbene odškodninske odgovornosti tožeče stranke (tožeča stranka naj bi bila program prodaje sendvičev v nasprotju s pogodbeno predkupno pravico tožene stranke prodala tretji osebi; poleg tega naj je tožeča stranka ne bi bila obveščala o nekaterih okoliščinah, pomembnih za njuno pogodbeno razmerje). Kolikor tožena stranka škode (te naj bi bilo za 930.066,51 EUR) ne uveljavlja v pobot (18.228,37 EUR), jo uveljavlja z nasprotno tožbo (911.838,14 EUR). Očitno nesmotrno bi bilo, da se o vsebinsko enoviti stvari, ki jo sestavljata dva komplementarna zahtevka, ne bi odločilo po njunem skupnem obravnavanju.

Temelj ukrepa po 67. členu ZPP je namreč izjemoma lahko tudi smotrnost postopka zaradi predvidene združitve več postopkov, ki tečejo pri različnih sodiščih (tako že sklep Vrhovnega sodišča I R 83/2000 z dne 26. 10. 2000). Prav takšen pa je tudi obravnavani primer.

7. V skladu z obrazloženim je Vrhovno sodišče predlogu tožene stranke ugodilo in kot drugo stvarno pristojno sodišče določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.