Jedro

Pravica do uvoza blaga po 50. členu CZ se uveljavlja v skladu z Navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); kontrolni pregled se opravi na podlagi podatkov evidence, ki ga po 4. točki navedenega navodila in v skladu s 50. členom CZ vodi pristojni carinski organ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1268/96-7 z dne 11.11.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 8.7.1996. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Carinarnice L. z dne 7.9.1995, s katero ji je naložil plačilo carine v znesku 709.074,00 SIT za blago, ocarinjeno po uvozni carinski deklaraciji N.M. z dne 17.10.1991. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka uvozila na podlagi navedene uvozne carinske deklaracije reprodukcijski material za uporabnika A.C d.d., N.m., z uporabo 50. člena Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90, v nadaljevanju CZ), uporabnik pa je dal izjavo, da bo uvoženo blago v celoti uporabljeno za proizvodnjo za izvoz in izvoženo v roku enega leta od dneva prehoda uvoženega blaga čez carinsko črto. Sporno je, ali je dejansko stanje o tem, da uporabnik te obveznosti ni izpolnil, pravilno ugotovljeno. Po določbi 50. člena CZ se namreč za uvoz reprodukcijskega materiala ne plača carina pod pogojem, da se uvoženo blago v celoti uporabi v proizvodnji za izvoz in da se izvoz izvrši v roku enega leta od dneva prehoda čez carinsko črto. Če ta pogoj ni izpolnjen, se za uvoženo blago plača carina po predpisih, ki veljajo na dan, ko poteče rok za izvoz. Organ prve stopnje je dejstvo, da ta pogoj ni izpolnjen, ugotovil na podlagi kontrolnega pregleda realiziranega izvoza blaga, uvoženega po 50. členu CZ, ki je bil opravljen pri uporabniku. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu z dne 11.8.1995 izhaja, da navedena uvozna carinska deklaracija ni med realiziranimi v obdobju od 17.5.1989 do 18.12.1992. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil uporabnik seznanjen z ugotovitvami kontrolnega pregleda in jim ni ugovarjal. Tožeča stranka pa v pritožbenem postopku niti v tožbi ni navedla nobenih nasprotnih dokazov. Zato ni dvoma o tem, da je tožena stranka pravilno sklepala o dejanskem stanju.

V pritožbi uveljavlja tožeča stranka vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ugotovitve zapisnika z dne 11.8.1995 ne morejo predstavljati podlage za sklepanje, da blago, uvoženo po navedeni uvozni carinski deklaraciji, ni bilo v celoti uporabljeno v proizvodnji blaga za izvoz in ni bilo izvoženo v zakonsko določenem roku. Iz navedega zapisnika izhajajo ugotovitve, ki se nanašajo na celoten uvoz in izvoz uporabnika v obdobju od 17.5.1989 do 28.12.1992, pri čemer pa ni ugotovljeno po katerih uvoznih carinskih deklaracijah je bila obveznost izvoza izpolnjena. Uvozne carinske deklaracije iz leta 1991 so navedene v prilogi k zapisniku le zaradi poenostavitve izračuna carine in drugih uvoznih dajatev. Zavezanec za izvoz je uporabnik, ta pa razpolaga z dokumentacijo, ki se ob izvršeni kontroli ni preverjala.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori. Pravica do uvoza blaga po 50. členu CZ se je v skladu s 3. odstavkom 50. člena CZ uveljavljala na način, ki ga je predpisovalo Navodilo za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 40/89, v nadaljevanju navodilo). Po 4. točki navodila je vodil pristojni carinski organ evidenco, ki je vsebovala ime uporabnika in njegovo matično številko, vrednost uvoženega in izvoženega blaga, ki sta bili izkazani po podatkih uvoznih oziroma izvoznih carinskih deklaracij po statističnem tečaju, in učinke carinske oprostitve. Kot ugotavljata tožeča stranka in organ prve stopnje, izhaja iz podatkov spisa, da je bil kontrolni pregled opravljen na podlagi podatkov navedene evidence in da na ugotovitve kontrolnega pregleda uporabnik ni imel pripomb. V spisu je tudi njegova izjava z dne 9.8.1995, s katero je potrdil svoje strinjanje, da se za neizpolnjene obveznosti, ugotovljene v kontrolnem pregledu, obračunajo carina in druge uvozne davščine po uvoznih carinskih deklaracijah iz leta 1991. Glede na navedeno so neupoštevni pritožbeni ugovori, s katerimi pritožnik tudi sicer le ponavlja trditve, da naj bi bilo dejansko stanje o tem, da uporabnik ni izpolnil svojih obveznosti, nepravilno ugotovljeno, pri čemer pa za takšne trditve ne navaja nobenih konkretnih dokazov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.