Jedro

Zatrjevano plačilo bi sicer privedlo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa dolžnik te ugovorne navedbe, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi. Neplačevitost njegovih dolžnikov (kupcev), na katero se v ugovoru sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, s katerim bi dolžnik obrazloženo oporekal obstoju upnikove terjatve. Zato je ugovor neobrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 22.01.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je že plačal del dolgovanega zneska za sejemske storitve na MEDILABU, preostalega dela pa zaradi splošne nelikvidnosti oz. neplačevanja v državi, ne more tekoče plačevati, o čemer se je pogovarjal tudi z upnikom. Kupci mu dolgujejo več kot 2.000.000,00 SIT. Gre za situacijo, ki je računovodsko dokazljiva in je objektivni razlog za neplačilo obveznosti, na katerega ne more vplivati. Sodišče prosi, da opisano dejansko situacijo upošteva ter sklep o izvršbi razveljavi. Na poziv sodišča z dne 11.02.1999 je upnik na ugovor odgovoril, vendar po izteku postavljenega osemdnevnega roka. Predlagal je, da sodišče izpodbijani sklep o izvršbi vzdrži v veljavi, dolžniku pa naloži plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Zatrjevano plačilo bi sicer privedlo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa dolžnik te ugovorne navedbe, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi. Neplačevitost njegovih dolžnikov (kupcev), na katero se v ugovoru sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, s katerim bi dolžnik obrazloženo oporekal obstoju upnikove terjatve. Glede na navedeno ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen. Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Glede na to, da upnik odgovora na ugovor ni vložil v postavljenem roku 8 dni od prejema ugovora in da ZIZ odgovora na neobrazložen ugovor ne predvideva (3. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), bo moral upnik sam nositi stroške odgovora na ugovor, saj ti za izvršbo niso bili potrebni (5. odst. 38. člena ZIZ).