Jedro

Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Ta okoliščina je sicer lahko upoštevana v okviru predloga za obročno plačilo sodne takse, vendar je po presoji pritožbenega sodišča premoženjsko stanje predlagateljev tako, da tudi pogojev za obročno plačilo ne izpolnjujeta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljev za oprostitev plačila sodne takse, predlog za odlog plačila sodne takse in predlog za obročno plačilo sodne takse za predmetni nepravdni postopek.

2. Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila predlagatelja iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za delno oprostitev plačila sodne takse (za znesek 4.219,20 EUR) ugodi, podrejeno pa da ugodi njunemu predlogu za odlog plačila sodne takse za 15 mesecev oziroma jima omogoči obročno odplačilo sodne takse v šestih obrokih po 1.000,00 EUR, zadnji obrok pa po 1.219,20 EUR. Trdita, da plačila sodne takse v znesku 7.219,20 EUR ne zmoreta, saj bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana njuna razpoložljiva sredstva, s katerimi se preživljata oziroma bi bilo njuno preživljanje povsem onemogočeno. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju premoženjskega stanja predlagateljev napačno ugotovilo vrednost stanovanjske hiše v X. na Hrvaškem kot tudi parcel na Hrvaškem v občini ..., saj je stanovanjska hiša v X. potrebna obnove, zato njena tržna vrednost znaša kvečjemu 50.000,00 EUR, medtem ko ostale parcele na Hrvaškem, na katerih stojijo hiša in sadovnjaki zaradi slabe lege in slabega vzdrževanja po tržni vrednosti znašajo cca 10.000,00 EUR. Nepremičnina k. o. ... parcela ... je predmet tega postopka, torej predmet delitve in jo je zaradi solastnine težko prodati, sploh v trenutnih časih epidemije. Na deležu A. A. je vknjižena hipoteka v znesku 73.000,00 EUR. Napačna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, koliko znaša povprečni mesečni dohodek posameznega predlagatelja. Ta znaša v primeru B. B. cca ... EUR in v primeru A. A. ... EUR. Le-ti dohodki pa predstavljajo razpoložljiva sredstva predlagateljev, s katerimi ta dva lahko prosto razpolagata in so na ta način lahko tudi na razpolago za plačilo konkretne sodne takse. Delnice, prihranki in nepremičnine ne predstavljajo razpoložljivega premoženja, s katerim bi predlagatelja lahko plačala sodno takso v tem postopku, zlasti ne v celotnem znesku in takoj. Glede na razpoložljiv mesečni dohodek vsakega od predlagateljev bi bila zmožna v enkratnem znesku plačati kvečjemu 3.000,00 EUR, upoštevajoč tudi, da predlagateljica A. A. odplačuje tudi kredit v znesku ... EUR in sicer mesečno v znesku 500,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se stranko – fizično osebo, lahko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Sodišče lahko stranki tudi odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

5. Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12a. člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12a. člena ZST-1). Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je ob smiselni uporabi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (8. člen ZSVarPre). Do oprostitve plačila sodnih taks pa ni upravičena stranka, ki ima oziroma katere družina ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 19.304,64 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek predlagateljev znaša ... EUR oziroma 3.042,48 EUR na družinskega člana, vrednost njunega premoženja, brez upoštevanja stanovanjske hiše v kateri predlagatelja živita in osebnega vozila, znamke Cadillac ..., pa znaša 344.703,69 EUR. Ugotovljeno je tudi, da je druga predlagateljica imetnica ... vrednostnih papirjev ... v vrednosti 19.003,20 EUR (po vrednosti na dan 18. 9. 2020) in da ima odprtih več varčevalnih računov, na katerih ima prihranke v skupni višini 9.736,50 EUR.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo povprečni mesečni dohodek predlagateljev. Sodišče je v 8. in 9. točki natančno navedle njune povprečne prihodke za zadnje tri mesece (najemnina, pokojnina, letni dodatek, dividende in obresti). Ker pritožnika ne konkretizirata, kateri prihodki so bili napačno upoštevani, z navajanjem njune ocene povprečnega mesečnega dohodka ne moreta uspeti.

8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki glede vrednosti nepremičnin, saj je za namene odločanja o taksni oprostitvi sodišče prve stopnje ustrezno ocenilo vrednost ½ stanovanjske hiše v (nesporno počitniškem kraju) X. na Hrvaškem na 50.000,00 EUR, parcele v občini ... (hiša, vinograd, sadovnjaki) pa tudi na 50.000,00 EUR. Pritožbene trditve, da je hiša v X. potrebna obnove in zato vredna kvečjemu cela 50.000,00 EUR, ostale parcele na Hrvaškem pa zaradi slabe lege in slabega vzdrževanja kvečjemu 10.000,00 EUR, so pavšalne in nedokazane.

9. Glede pritožbenih navedb, da A. A. odplačuje kredit v mesečnem znesku 500,00 EUR je treba pojasniti, da se po ustaljenih stališčih sodne prakse kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Ta okoliščina je sicer lahko upoštevana v okviru predloga za obročno plačilo sodne takse, vendar je po presoji pritožbenega sodišča premoženjsko stanje predlagateljev tako, da tudi pogojev za obročno plačilo ne izpolnjujeta.

10. Pritožbeno sodišče namreč pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da sta glede na ugotovljeno premoženjsko stanje predlagatelja zmožna takoj plačati sodno takso v višini 7.219,20 EUR brez ogrozitve njunega preživljanja. Zmotno je stališče pritožnikov, da delnice, prihranki in nepremičnine ne predstavljajo razpoložljivega premoženja, s katerim bi lahko takoj plačala sodno takso. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko plačata sodno takso s prihranki in s prodajo delnic. Glede na to, da poleg nepremičnine, v kateri živita, razpolagata še s tremi drugimi (dve na Hrvaškem in ena v Sloveniji), ni ovir, da tudi slednje uporabita za vir prihodkov.

11. Pritožbeno sodišče na koncu še poudarja, da je institut taksne oprostitve (pa tudi obročnega plačila in odloga) treba razlagati restriktivno, saj je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva, predlagateljev pa v ta krog nedvomno ni mogoče uvrstiti. Prejemata visoke povprečne mesečne prihodke, poleg tega pa vrednost njunega premoženja občutno presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), tudi če bi se upoštevala njuna (sicer nedokazana) ocena vrednosti nepremičnin na Hrvaškem.

12. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).