Jedro

Potrebnost stroškov za izvršbo presoja sodišče od primera do primera. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil vabljen na narok kot stranka, ki naj se v tej zadevi zglasi na sodišču, in da ne more pred narokom vedeti kakšne in če sploh bo dal dolžnik odgovore na zastavljena vprašanja. Vedeti pa tudi ne more, kako natančno bo dolžnika izprašalo sodišče. Sodišče na naroku izvaja dokaz - zaslišuje dolžnika, zato je smotrno in potrebno, da se upniku omogoči prisotnost in opravljanje procesnih dejanj na naroku. Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem ter da se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve. Zato je udeležba upnika na naroku, na katerem se ugotavlja dolžnikovo premoženje, potrebna in je upnik upravičen do povrnitve stroškov v zvezi s tem narokom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi: “Dolžnik mora v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 82,21 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.”

II. Dolžnik mora v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 59,35 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni priznalo upniku stroškov, priglašenih za pristop na narok z dne 14. 10. 2014 (I. točka izreka) in upniku naložilo, da mora v roku 8 dni predlagati novo sredstvo ali predmet izvršbe (II. točka izreka). Ugotovilo je, da bi tudi v primeru upnikove odsotnosti z naroka na podlagi samega zakona zaslišalo dolžnika o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na njegovo premoženje. Po uradni dolžnosti bi od dolžnika pridobilo vse podatke, na podlagi katerih bi se upnik lahko odločil o nadaljnji usodi izvršilnega postopka. Upnik se ima pravico udeležiti naroka v zvezi s seznamom dolžnikovega premoženja, vendar pa je upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali z udeležbo, samo v primerih, ko izkaže, da je s svojo udeležbo prispeval oziroma pripomogel k popolnejši predložitvi oziroma izpovedbi dolžnika o svojem premoženju. Kolikor se upnik ne udeleži naroka, nalaga šesti odstavek 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sodišču, da upniku vroči zapisnik o naroku. To omogoča upniku, da lahko na podlagi sedmega odstavka 31. člena ZIZ še vedno predlaga zaslišanje drugih oseb kot prič ali pridobitev podatkov od drugih oseb in organov. Glede na dejstvo, da upnik ni podal tovrstnih predlogov pred narokom oziroma v predlogu za predložitev seznama premoženja, se je narok opravil zgolj z zaslišanjem dolžnika. Takšno stališče se je v sodni praksi kot nesporno izoblikovalo tudi glede potrebnosti upnikovih stroškov za udeležbo pri rubežu. V konkretnem primeru zaradi upnikove prisotnosti na naroku izid postopka ni v ničemer spremenjen, saj je upnik na naroku dolžnici postavil le dve vprašanji, in sicer od kdaj ni več samostojna podjetnica in ali ima kakšno premično premoženje. Odgovor na prvo vprašanje izhaja iz ePRS, ki je javno in brezplačno dostopen vsakomur, na drugo vprašanje pa je dolžnica odgovorila, ko ji je bilo zastavljeno z njegove strani.

2. Zoper (smiselno) I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje 14. 10. 2014 razpisalo narok za zaslišanje dolžnika za ugotovitev premoženja, ki se ga je udeležila njegova pooblaščenka, saj je bil na narok vabljen kot stranka, ki naj se v tej zadevi zglasi na sodišču. Pred narokom ne more vedeti kakšne in če sploh bo dal dolžnik odgovore na zastavljena vprašanja. Prav tako ne more vedeti, kako natančno bo sodišče izprašalo dolžnika. Zato je njegova prisotnost na naroku smiselna in potrebna, če že ni obvezna. Dejstvo je, da je njegova pooblaščenka konkretizirala svoje vprašanje v zvezi s premičnim premoženjem, saj je dolžnico na naroku vprašala v zvezi z nakitom, ki ga je ta imela na sebi med zaslišanjem. Podrobnost vprašanja njegove pooblaščenke v zapisniku sicer ni povzeta, a bo prav na podlagi tega odgovora nadaljeval izvršbo z novim sredstvom izvršbe - izvršbo na premičnine. Sodišča mu redno priznavajo stroške za pristop na naroke za obravnavanje dolžnikovega premoženja, celo v primerih, ko dolžnik ne pristopi na narok in se zato narok ne opravi. Kolikor prisotnost upnika na naroku za seznam premoženja ne bi bila potrebna, bi to določal že zakon.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po materialnopravni določbi petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Potrebnost stroškov za izvršbo presoja sodišče od primera do primera. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil vabljen na narok kot stranka, ki naj se v tej zadevi zglasi na sodišču, in da ne more pred narokom vedeti kakšne in če sploh bo dal dolžnik odgovore na zastavljena vprašanja. Vedeti pa tudi ne more, kako natančno bo dolžnika izprašalo sodišče. Namen naroka za zaslišanje dolžnika po 31. členu ZIZ je, da se ugotovi dolžnikovo premoženje in s tem omogoči učinkovitost izvršilnega postopka ter same izvršbe. Upnik na naroku uresničuje svojo pravico do izjave in s tem pravico do kontradiktornega postopka kot del ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), oziroma pravice do poštenega sojenja (6. člen Evropske konvencije za človekove pravice). Sodišče na naroku izvaja dokaz - zaslišuje dolžnika, zato je smotrno in potrebno, da se upniku omogoči prisotnost in opravljanje procesnih dejanj na naroku. Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem ter da se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve.(1) Zato je udeležba upnika na naroku, na katerem se ugotavlja dolžnikovo premoženje, potrebna in je upnik upravičen do povrnitve stroškov v zvezi s tem narokom.(2) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano I. točko izreka pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je le uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi upnika in spremenilo izpodbijano I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da je upniku priznalo nadaljnje izvršilne stroške (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ). Priznalo mu je stroške nagrade pooblaščene odvetnice za pristop na narok 9,00 EUR (tar. št. 3467 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT), 22 % DDV (tar. št. 6007 ZodvT) in kilometrino od pisarne pooblaščenke v Ljubljani do sodišča prve stopnje v Celju 70,40 EUR z DDV (tar. št. 6003 ZOdvT v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja). Skupaj je priznalo 82,21 EUR.

6. Upnikovi stroški pritožbenega postopka so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) in s pritožbo je uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado pooblaščene odvetnice za sestavo pritožbe 18,00 EUR (tar. št. 3468 ZOdvT), materialne stroške 3,60 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), sodno takso za pritožbo 33,00 EUR in 22 % DDV (tar. št. 6007 ZOdvT). Skupaj je priznalo 59,35 EUR.

Op. št. (1): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3822/2014. Op. št. (2): Sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 2/2014.