Jedro

Pri presoji, da bo tožnik, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe, lahko zagotovil sredstva za plačilo sodne takse za pritožbo (2.121,00 EUR), je upoštevano, da tožnikovo premoženje presega premoženjski cenzus določen v ZSVarPre in da (v predmetnem postopku) prisojen (neizpodbijan) del odškodnine znaša 44.045,34 EUR.

Dejstvo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe, ne pomeni, da je zato tudi oproščen plačila sodnih taks. Resda je v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 do oprostitve plačila sodnih taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, vendar je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je obstoj teh pogojev presojalo v trenutku odločanja o tožnikovem predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo tožeče stranke zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu O 145/2012 z dne 3. 10. 2017 in ji odobrilo odlog plačila sodne takse do izdaje odločbe o pritožbah pravdnih strank.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse v celoti ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožnik je brezposeln in na prestajanju zaporne kazni. Z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 407/2017 z dne 13. 11. 2017 mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Izpodbijani sklep nepravilno uporabi šesti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Tožnik izpolnjuje pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči, zato je upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. Zmotno je upoštevano, da je solastnik nepremičnin, ki jih je sicer res podedoval po očetu v času prestajanja zaporne kazni. Od njih nima dohodkov, saj je splošno znano, da ni mogoče prodati na trgu solastniških deležev na nerazdeljenih nepremičninah. Sodna praksa (sklep VSL p1492/2017 z dne 4. 7. 2017, VSM I Ip 719/2017 z dne 5. 10. 2017) se je že izrekla, da lastništvo nepremičnin ni tista okoliščina, ki bi slab finančni položaj tožnika bistveno spremenila z vidika možnosti plačila sodne takse za pritožbo. Upoštevati je treba, da je sodna taksa visoka in da zneska 2.121,00 EUR v postavljenem roku ni zmožen plačati. Neizpodbijanega dela odškodnine še ni prejel in tudi ni seznanjen s pritožbo toženke, na katero se sklicuje izpodbijani sklep. V kolikor bo plačilo prejel, bo to lahko podlaga za postopanje po 15. členu ZST-1. Izpodbijani sklep zmotno uporabi določbo tudi glede odloga plačila sodne takse, saj gre kvečjemu za primer iz 15. člena ZST-1, ki ga bo lahko sodišče uporabilo šele po pravnomočnosti tega pravdnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da niso podani pogoji za popolno (ali delno) oprostitev plačila taks predvideni v prvem odstavku 11. člena ZST-1 in da tožnik v času odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo (dne 23. 11. 2017) ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje brezplačne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Nosilni razlogi sklepa za zavzeto stališče so, da tožnik presega premoženjski censuz določen v 27. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in da je (bo) tožnik dobil izplačano odškodnino vsaj v znesku 44.045,34 EUR1. 5. Za zavzeto stališče sklep navaja pravilne, prepričljive in natančne razloge, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša in jih ni treba niti popravljati niti dopolnjevati. O vprašanjih, ki jih izpostavlja pritožba, se dovolj pravilno in popolno izreče že sklep, zato pritožbeno sodišče le v kratkem odgovarja na očitke.

6. Sodba ne spregleda določbe šestega odstavka 11. člena ZST-1 in je tudi ne uporabi nepravilno, kot očita pritožba. Izpodbijani sklep upošteva, da je bila tožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 12. 11. 2017 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave pritožbe zoper sodbo tega sodišča z dne 3.10.2017, izrecno pa izpostavi, da tožnik na dan 23. 11. 2017, to je v času odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ne izpolnjuje več materialnih pogojev za redno brezplačno pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (8. točka obrazložitve). Kot ključno upošteva ugotovitev (pritožba je ne izpodbija), da je tožnik pravnomočno vknjižen v zemljiško knjigo kot solastnik dvaintridesetih nepremičnin in da vrednost tožnikovih solastniških deležev znaša 68.440,74 EUR2. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sklepa, da je sodišče kljub izdani odločbi o dodelitvi BPP, smelo (ponovno) presojati pogoje.

7. Dejstvo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe, ne pomeni, kot poskuša prikazati pritožba, da je zato tudi oproščen plačila sodnih taks. Resda je v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 do oprostitve plačila sodnih taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, vendar je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je obstoj teh pogojev presojalo v trenutku odločanja o tožnikovem predlogu.

8. Izpodbijani sklep materialnopravno pravilno pri presoji občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upošteva kriterija ZBPP in ZSVarPre (3. točka obrazložitve).

9. Izpodbijani sklep, kot izrecno izpostavi (6. točka obrazložitve), pri ugotovitvi vrednosti tožnikovih solastniških deležev na nepremičninah, izvzame vrednost nepremičnine na naslovu, kjer ima tožnik prijavljeno stalno bivališče, čeprav v njem ne živi, ker ima prijavljeno začasno bivališče drugje. Predmetna zadeva tudi ni primerljiva z odločbama, na kateri se sklicuje pritožba, ker temeljijo na drugačno ugotovljenem dejanskem stanju kot v predmetni zadevi. Pritrditi je tudi sodbi, da lahko tožnik (kljub temu, da je v zaporu) s svojimi solastniškimi deleži veljavno razpolaga.

10. Podlago za ugotovitev, da bo tožniku izplačana odškodnina vsaj v znesku 44.045,34 EUR, ki bistveno presega znesek 2.121,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za pritožbo, ima izpodbijani sklep, kot pravilno navaja (9. točka obrazložitve), v pritožbi toženke. Tožniku resda v času odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, pritožba toženke še ni bila vročena, kar pa ne pomeni, da je ni mogoče upoštevati. Iz njene pritožbe (red. št. 79 spisa) je jasno razvidno, da sodbo izpodbija le v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino nad zneskom 44.045,34 EUR, kar pomeni, da je pravilen zaključek sklepa, da bo tožniku odškodnina izplačana najmanj v tej višini.

11. Zmotno je pritožbeno stališče, da bo plačilo (neizpodbijanega) dela odškodnine po sodbi lahko le podlaga za postopanje sodišča po 15. členu ZST-1. Izpodbijani sklep ugotovljene okoliščine (solastništvo nepremičnin, neizpodbijan del prisojene odškodnine) pravilno upošteva kot razlog za odlog plačila sodne takse (drugi odstavek 11. člena ZST-1). S pritožbenimi trditvami tožnik ne uspe vzbuditi dvoma o pravilnosti zaključka sklepa, da bo tožnik glede na ugotovljeno premoženjsko stanje lahko zagotovil sredstva za plačilo sodne takse do izdaje odločbe. Premoženje, ki je bilo pridobljeno na podlagi v predmetnem postopku (že) pravnomočne odločitve, spada med premoženje tožnika in ga zato sodišče sme upoštevati tudi pri presoji tožnikove zmožnosti plačila sodne takse, nastale po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje. Za razlago pritožbe, da je v takem primeru mogoče le postopanje po 15. členu ZST-13, ni podlage v ZST-1. Gre namreč za drug institut. 12. Po navedenem pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni specificiral. 1 Tožena stranka sodbo z dne 3. 10. 2017 (tožniku je bila prisojena odškodnina v znesku 67.505,34 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2011 dalje) izpodbija v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino nad tem zneskom, to je zneskom 44.045,34 EUR. 2 Po 27. členu ZSVarPre premoženjski cenzus znaša 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 14.281,44 EUR. 3 Po določbi četrtega odstavka tega člena mora stranka, ki je bila oproščena plačila taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila sodnih taks, plačati ta del takse.