Jedro

Stvarna služnost se lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na parcelah št. 2430/2 in 602/2 k.o. .., posebej pa mu je prepovedalo parceli uporabljati kot prehod s hojo in vožnjo z osebnimi vozili, kombiji, tovornjaki in gradbeno mehanizacijo in z ustavljanjem vozil na teh parcelah. Tožbeni zahtevek toženca po nasprotni tožbi, da naj se za potrebe njegove parcele - gospodujočega zemljišča s parcelo št. 597/2 k.o. ... in v breme parcel, ki so v lasti tožnikov (parcela št. 606/2 in 2430/2 k.o. ...) vknjiži služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti, ki poteka po navedenih dveh parcelah in sicer po delu vzdolž celotne vzhodne meje parcele št. 2430/2 in celotne zahodne meje parcele št. 605/2 v širini 3 m, je zavrnilo.

Pritožbo toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe in z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožeče stranke, podrejeno pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje. Meni, da je zaradi zmotne pravne presoje bilo dejansko stanje nepopolno, pa tudi zmotno ugotovljeno. Sprememba vrste rabe iz kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče ne pomeni avtomatično tudi prenehanje služnosti. Po trasi služnostne poti je bila celo zgrajena javna kanalizacija. Zaradi spremembe namembnosti gospodujočega in služečega zemljišča obstoječa služnost ne more prenehati, uporaba drugačnih - modernejših prometnih sredstev, pa ne pomeni razširitve služnosti. Uporaba motornih vozil namesto konjske vprege ne predstavlja razširitve služnosti. Revizija se sklicuje na sodobni razvoj tehnike in prometa, zaradi česar je korist gospodujočega zemljišča treba širše tolmačiti. Tožena stranka sporno pot uporablja vsak dan, kakor so jo nekdaj uporabljali pravni predniki in drugi vaščani za dostop do D. ali do svojih nižje ležečih zemljišč.

Že po preteku 30-dnevnega roka od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v katerem je bila vložena revizija, je tožena stranka vložila tudi dopolnitev revizije, kateri je priložila dokumentacijo, ki se nanaša na različna soglasja, ki jih je pridobivala med postopkom za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev, sprejetih v postopku na prvi stopnji in preizkušenih v pritožbenem postopku, sledi, da so pravni predniki toženca uporabljali sporno pot najmanj dvajset let, vendar v okviru rabe, skladne z naravo gospodujočega zemljišča, ki je bilo, preden ga je kupil toženec, kmetijsko zemljišče. Sporna pot, ki se ni dnevno in pogosto uporabljala in je njen potek v naravi bil le nakazan, se je po nakupu gospodujočega zemljišča, ki se je dejansko in pravno spremenilo v stavbno zemljišče, vsebinsko povsem spremenila. Toženec je na gospodujočem zemljišču pričel z gradnjo hiše s poslovnim prostorom v letu 1999 in od tedaj dalje začel tudi z redno uporabo sporne poti, ki je zaradi pogostosti voženj - tudi s težkimi motornimi vozili - in gramoziranja, postala vidna in utrjena. Opisane dejanske ugotovitve brez dvoma potrjujejo pravno sklepanje, po katerem je dotedanja uporaba poti za kmetijske potrebe prenehala.

Sodišči nižjih stopenj torej ugotavljata, da je v prvotni vrsti rabe gospodujočega zemljišča sicer obstojala služnost za kmetijske namene, da pa je kasneje prišlo do spremembe dejanskega izvrševanja. Stvarna služnost pa se priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, v konkretnem primeru torej zaradi kmetijskih potreb. Toženčevo zemljišče se je dejansko in pravno spremenilo iz kmetijskega zemljišča v stavbno, zaradi česar je služnost, ki jo je pričel izvajati toženec, nova služnost, ki nima povezave s prejšnjo izvajano služnostjo. Sprememba vsebine do tedaj izvrševane služnosti pomeni nastanek povsem nove služnosti, glede katere tožeča stranka utemeljeno zahteva varstvo svoje lastninske pravice. V tem obsegu je v izreku sodbe sodišča prve stopnje zapisano, da je tožencu prepovedano poseganje v lastninsko pravico tožnikov v obsegu, ki se nanaša na uporabo gospodujočega zemljišča s stališča, da se na njem gradi (in bo zgrajena) stanovanjska hiša s poslovnim objektom (kleparsko delavnico).

Po povedanem ni mogoče sprejeti revizijske teze, po kateri uporaba osebnega avtomobila namesto konjske vprege in vozov, s katerimi so pravni predniki toženca in drugi vaščani vozili po sporni poti, pomeni le spremembo izvrševanja služnostne pravice vožnje. Sklicevanje na moderna prometna sredstva bi obveljalo le tedaj, če bi se vsebina služnosti ne spremenila. Predlagano širše tolmačenje sporne služnostne pravice torej ne prihaja v poštev. Končno pa se je v dosedanjem postopku ugotovilo, da bi zaradi vzpostavitve morebitne (krajše) potne povezave za dostop do D. bilo potrebno razlaščanje lastnikov tistih zemljišč, ki se s takšno hipotetično javno potjo ne bi strinjali. Vse to presega okvire obravnavane pravde.

Toženec torej ne more v tej pravdi izsiliti nastanka nove služnosti, zaradi česar sta sodišči nižjih stopenj ravnali pravilno, ko sta njegovo ravnanje opredelili kot nedopusten poseg v lastninsko pravico tožeče stranke in posledično ugodili njenemu zahtevku ter zavrnili nasprotni tožbeni zahtevek.

Ker dopolnitve zahteve za revizijo z dne 22.3.2006 zaradi prekoračitve 30-dnevnega roka iz določbe prvega odstavka 367. člena ZPP ni bilo mogoče obravnavati in ker je po povedanem materialno pravo v izpodbijani sodbi uporabljeno pravilno, je revizijsko sodišče po določbi 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo zavrnilo. Pri tem je odločilo, naj pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka. Tožena stranka zato, ker z revizijo ni uspela, tožeča stranka pa zato, ker z navedbami v odgovoru ni prispevala k odločitvi (prvi odstavek 155. člena v zvezi s 154. členom ZPP).