Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s predlagateljico, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, ker se sodišče pri razlogih prekinitve postopka sklicuje na bodoče dejstvo, ki do izdaje izpodbijanega sklepa (8. 9. 2020) sploh še ni nastalo.

Izrek

I. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrže kot nedovoljena, pritožbi predlagateljice pa se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca z dne 19. 2. 2020 za prekinitev nepravdnega postopka N 3/2018 do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka D 112/2020 po pokojni F. M. II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in nepravdni postopek prekinilo do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka D 112/2020 po pokojni F. M. 2. Predlagateljica se je zoper sklep pritožila zaradi bistvene kršitve določil postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi z zapisom sodišča v 5. točki izpodbijanega sklepa, da bo nasprotni udeleženec v zapuščinskem postopku po pokojni materi M. F. izpodbijal sklenjeno pogodbo o preužitku med pokojno materjo in predlagateljico in lahko dosegel višji solastninski delež, navaja, da je v tem delu odločitev sodišča preuranjena. Sodišče se pri razlogih prekinitve sklicuje na bodoče dejstvo, ki do datuma odločitve sodišča sploh še ni nastalo. Sodišče je prvo zapuščinsko obravnavo opravilo šele 17. 9. 2020. Niti C. F. niti M. M. pa vabila na zapuščinsko obravnavo nista prejela in se je zato tudi nista mogla udeležiti. Zmotno je stališče sodišča, da ničnost pogodbe o preužitku posledično pomeni spor glede velikosti solastninskega deleža. Na ničnost pogodbe o preužitku se je nasprotni udeleženec skliceval že v predlogu za prekinitev postopka, o katerem je sodišče odločilo s sklepom N 3/2018 z dne 30. 5. 2018. Takrat je sprejelo stališče, da spor o ničnosti pogodbe o preužitku ni spor niti o predmetu delitve niti o velikosti solastninskih deležev, že iz razloga, ker z ugotovitvijo ničnosti pogodbe o preužitku pravni položaj nasprotnega udeleženca ne bi bil drugačen. To stališče je potrdilo Višje sodišče v Celju s sklepom I Cp 399/2018 z dne 20. 12. 2018, zato gre v konkretnem primeru za spremenjeno stališče sodišča in poseg v pravnomočno - procesno odločitev sodišča. Zatrjevanje ničnosti pogodbe o preužitku ne more predstavljati ponovnega razloga za prekinitev postopka, sploh pa ne zato, ker je o tem že bilo odločeno in pravni položaj ni spremenjen, pa naj gre za situacijo za časa življenja M. F. ali po njeni smrti. Ničnost pravnega posla ni razlog za prekinitev postopka. Predlagateljica še izpostavlja, da je nasprotni udeleženec tožbo na ničnost pogodbe le napovedal, sodišče pa je pri odločitvi sklepalo vnaprej (neutemeljeno) z neko predpostavko po izpodbijanju pogodbe in matematičnem izračunu solastninskega deleža, ki ga je izračunal nasprotni udeleženec. Zapuščinsko obravnavo je sodišče opravilo šele 17. 9. 2020, medtem ko je sklep o prekinitvi izdalo že 8. 9. 2020. Predlagateljica še ni prejela tožbe, katere predmet bi bilo izpodbijanje pogodbe o preužitku, zato sodišče na podlagi napovedane tožbe ne bi smelo prekiniti postopka. Sodišče bi moralo prepoznati, da nasprotni udeleženec, ki tožbo napoveduje že več kot dve leti, evidentno procesne pravice zlorablja na škodo predlagateljice, ki je solastnica do 7/8 deleža nepremičnine in kateri je nasprotni udeleženec protipravno odvzel posest in ji onemogoča souporabo stanovanja. Predlagateljica je v motenjski pravdi uspela, nasprotni udeleženec pa ni uspel s pritožbo zoper sklep o izvršbi zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja, a se kljub temu postopek izvršbe nikamor ne prestavi. Nasprotni udeleženec je predlagal tudi uvedbo postopka za ugotovitev predlagateljičinega prebivališča in predlagal, da upravni organ predlagateljico odjavi z naslova stalnega prebivališča G ... , V., ker v stanovanju dejansko ne živi. Sodišče bi moralo zlorabo procesnih pravic prepoznati in predlog zavreči. Trditvi sodišča, da ničnost pogodbe o preužitku lahko spremeni njegov delež in da ima ničnost pogodbe o preužitku vpliv na velikost njegovega deleža oziroma da gre spor o deležu na nepremičnini, predlagateljica ne more pritrditi. Izpostavlja še, da je nedopustno, da bo postopek prekinjen do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka, kar pomeni še nadaljnjih nekaj let. Odločitev sodišča posega v 23. člen Ustave RS in ga krši. Kršene so predlagateljičine pravice do učinkovitega sodstva. Predlagateljica še navaja, da se do listin, ki jih je prejela skupaj z izpodbijanim sklepom, ni imela možnost izjaviti, saj ji predhodno niso bile posredovane v izjavo. Gre za kršitev načela kontradiktornosti in kršitev 23. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. Dne 1. 10. 2020 je predlagateljica z dopisom zaradi napake pri pisanju pritožbe popravila pritožbo, tako da je kot pravilen naslov predlagateljice navedla G..., V. 3. Zoper uvodoma navedeni sklep se je pritožil tudi nasprotni udeleženec. Navaja, da se pritožba nanaša (pritožbeni razlogi iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP): 1. na sklep v delu, ki navaja zgolj prekinitev do pravnomočnosti zapuščinskega postopka D 112/2020; 2. na opustitev odločanja o priznanju upravičenosti nasprotnega udeleženca do povračila celotnih stroškov v postopku N 3/2018 in povračilu teh s strani predlagateljice; 3. na opustitev odločanja o priznanju upravičenosti nasprotnega udeleženca do takojšnjega povračila plačane akontacije, ki jo je sodišče v postopku neupravičeno naložilo nasprotnemu udeležencu; 4. ter na opustitev odločanja glede drugih zahtevkov, ki jih je pritožnik kot nasprotni udeleženec izpostavil v pisanjih z datumi 31. 8. 2020, 16. 7. 2020, 17. 3. 2020 in 18. 2. 2020. Navaja, da se strinja, da se postopek zaustavi, vendar ne samo do odločanja v postopku D 112/2020, temveč v celoti ustavi. Z zaključkom pravdnega postopka bodo nastala povsem nova razmerja in nova situacija, ki nikakor ne more biti razumljena kot nadaljevanje obstoječega nepravdnega postopka. Vztrajanje sodišča pri postopku N 3/2018 je v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP. Zato poziva sodišče, da predlagateljici naloži plačilo celotnih stroškov tega postopka, za katerega se je od začetka vedelo, da ga ni mogoče izpeljati brez pravde. Nadalje razlaga, da je sodišče sodnemu izvedencu nepotrebno naložilo dopolnitev mnenja o vrednosti nepremičnine, glede na to da je 18. 2. 2020 sodišče obvestil o novonastali situaciji - smrti matere. Zahteva po ponovnem vplačilu akontacije je bila neupravičena in odvečna. Izvedenec ni bil upravičen do plačila dopolnitve mnenja, niti ni izstavil dodatnega računa za dopolnitev mnenja, njegov osnovni račun pa je bil nižji od že prejete akontacije. Pritožnik zato zahteva vrnitev vplačane akontacije skupaj z zamudnimi obrestmi. Sicer pa tudi meni, da izvedenec sploh ne bi smel opraviti cenitve, ker ni vpisan v register sodnih cenilcev za nepremičnin, in zato ni upravičen do plačila za cenitev. Nazadnje pritožnik še povzema vsebino v tč. 4 pritožbe navedenih pisanj.

4. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca in predlagala, da se pritožba zavrne. Tudi nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagateljice predlagal, da se pritožba ne upošteva, če je bila vložena prepozno, oziroma smiselno, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

5. Pritožba nasprotnega udeleženca ni dovoljena, pritožba predlagateljice pa je utemeljena.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka in ne za ustavitev postopka. Nasprotni udeleženec je resda uvodoma v vlogi, prispeli na sodišče 19. 2. 2020, navajal, da poziva sodišče, da zaradi novonastale situacije prekine, zaustavi ali zadrži predmetni postopek, a je v nadaljevanju navajal, da žal mora prav mamino smrt uporabiti kot povod za prekinitev predmetnega postopka, zato je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da predlaga prekinitev nepravdnega postopka. Nasprotni udeleženec v pritožbi izrecno navaja, da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Pritožba zoper odločitev, ki je nasprotnemu udeležencu v korist, je glede na določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP1 nedovoljena, saj nasprotni udeleženec zanjo ni imel pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo nasprotnega udeleženca na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 352. členom ZPP zavrglo kot nedovoljeno.

7. Pritožbeno sodišče kljub sprejeti odločitvi še pojasnjuje, da mora v obrazložitvi sklepa presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 360. člena ZPP), zato ni presojalo preostalih pritožbenih navedb, saj se le-te ne nanašajo na sprejeto odločitev in razloge v izpodbijanem sklepu in torej niso odločilnega pomena. S pritožbeno izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje namreč ni odločalo o pozivu nasprotnega udeleženca sodišču, podanem v vlogi z dne 19. 2. 2020, da predlagateljici naloži plačilo celotnih stroškov predmetnega postopka in obenem še tudi povračilo stroškov nasprotnemu udeležencu, ki jih je imel v tem postopku, niti o tem, da pričakuje polno povrnitev predujma, in so torej pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.

O pritožbi predlagateljice

8. Glede na navedbe v odgovoru na pritožbo predlagateljice, pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je pritožba predlagateljice pravočasna. Pooblaščenki predlagateljice je bil izpodbijan sklep vročen 11. 9. 2020. Ker je bil zadnji dan 15-dnevnega roka za pritožbo sobota (26. 9. 2020), se je rok za vložitev pritožbe skladno z določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, to je s pretekom 28. 9. 2020. Kot je razvidno iz dohodne štampiljke na l. št. 251, je bila pritožba poslana sodišču priporočeno po pošti 28. 9. 2020, zato se skladno z določbo drugega odstavka 112. člena ZPP šteje, da je bila 28. 9. 2020 izročena sodišču. Po obrazloženem je bila torej pritožba vložena v pritožbenem roku in je pravočasna.

9. Nepravdni postopek za delitev solastne stvari se prekine, če med udeleženci obstoji spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev (tretji odstavek 118. člena ZNP) ali pa v primeru, ko se pojavi predhodno vprašanje, glede katerega že teče spor na matičnem področju (8. člen ZNP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in nepravdni postopek prekinilo. Obrazložilo je, da je postopek potrebno prekiniti, saj bo v zapuščinskem postopku nasprotni udeleženec uveljavljal med drugim tudi ničnost pogodbe o preužitku, sklenjene med pokojno F. M. in predlagateljico. Za ničnost je navajal več razlogov, med drugim tudi, da je bil pogodbeni namen strank v daritvi in da taka darilna pogodba nima pravnega učinka proti predlagateljici glede njenega solastninskega deleža v višini 7/8 ter da se ta delež vrne v zapuščino. Trdil je, da mu v zapuščinskem postopku pripada zato 1/3 od 7/8 maminega deleža. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da v kolikor bo nasprotni udeleženec uspel v pravdnem postopku (na katerega bo napoten iz zapuščinskega postopka) in bo v zapuščino spadal tudi ustrezen solastniški delež pokojne na nepremičnini, ki je predmet tega postopka, bo to vplivalo na višino deležev obeh udeležencev in vrednost njunih solastniških deležev, zato je potrebno prekiniti ta nepravdni postopek do pravnomočnosti zapuščinskega postopka D 112/2020. 11. Pritožbeno sodišče se strinja s predlagateljico, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, ker se sodišče pri razlogih prekinitve postopka sklicuje na bodoče dejstvo, ki do izdaje izpodbijanega sklepa (8. 9. 2020) sploh še ni nastalo. Zapisnik zapuščinske obravnave po pokojni F. M. z dne 17. 9. 2020 (zadeva D 112/2020) potrjuje pritožničine navedbe, da je bila tega dne opravljena prva zapuščinska obravnava in da na njej nista bila navzoča niti predlagateljica niti M. M., kakor tudi navedbe, da je nasprotni udeleženec tožbo na ničnost pogodbe o preužitku le napovedal. Nasprotni udeleženec je namreč, kot je navedeno v zapisniku, na zapuščinski obravnavi izjavil, da spada v obseg zapuščine tudi 7/8 stanovanja na G... v V., s katerim je pokojna po skrbniku razpolagala s pogodbo o preužitku. Na poziv sodnice, ali vztraja pri navedbi, ki jo je podal na listini C1, ki je bila v spisu N 3/2018 in iz katere izhaja, da bo vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku oziroma jo bo izpodbijal ali uveljavljal njeno ničnost, in sicer iz razloga prikrite darilne pogodbe oziroma zaradi neuravnoteženega deleža premoženja umrle mame, neupravičenega bogatenja oziroma neudejanjenja neizvršljive pogodbe, je nasprotni udeleženec povedal, da bo podal še druge razloge za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbojnosti pogodbe o preužitku. Nakar je sodnica dediču - nasprotnemu udeležencu postavila rok 30 dni, da ustrezno dopolni trditveno podlago glede uveljavljanja ničnost oziroma izpodbojnost pogodbe o preužitku. Iz zapisnika torej ne izhaja, da je sodišče prve stopnje v zapuščinskem postopku že sprejelo sklep o napotitvi na pravdo. Pritožbeno sodišče se po obrazloženem, ko zapuščinsko sodišče sploh še ni sprejelo sklepa o napotitvi dediča na pravdo, strinja s predlagateljico, da sodišče prve stopnje zgolj na podlagi napovedane tožbe ne bi smelo prekiniti postopka. Utemeljeni pritožbi predlagateljice je zato pritožbeno sodišče ugodilo in ob pravilni uporabi zgoraj navedenih določb sklep sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je predlog za prekinitev nepravdnega postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenega razloga, drugih pritožbenih navedb ni presojalo.

12. Po prvem odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. ZNP v poglavju Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ne določa drugače (le za skupne stroške določa drugače), zato mora predlagateljica sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V četrtem odstavku 343. člena ZPP je določeno, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali če ni vložila napovedi pritožbe, čeprav bi jo v skladu s sedmim odstavkom 323. člena tega zakona morala, ali je umaknila napoved pritožbe, ali je umaknila pritožbo, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.