Jedro

Začasni zastopnik plačilo za svoje delo dobi v vsakem primeru. Vnaprej mora stroške za njegovo plačilo kriti stranka, ki je začasnega zastopnika predlagala. Tudi stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov in nosijo enako usodo kot ostali pravdni stroški: o njihovi povrnitvi se odloča le na podlagi specificirane zahteve za povrnitev ter glede na uspeh v pravdi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka nosi stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začasni zastopnici tožencev priznalo nagrado za zastopanje v pritožbenem postopku v bruto višini 1.234,09 EUR; odločilo, da se znesek nagrade nakaže na transakcijski račun začasne zastopnice iz predujma tožeče stranke; ugotovilo, da začasna zastopnica ni zavezanka za plačilo DDV in tožeči stranki naložilo plačilo manjkajočega zneska nagrade v višini 758,01 EUR na račun sodnih depozitov Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Tožeča stranka je vložila pritožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da ni ne v procesnih določbah (155. in 165. člen ZPP) ne v določbah Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) niti sklepih sodišča podlage za sprejeto odločitev. Prvostopenjsko in višje sodišče nista v odločbah o glavni stvari odločili o povrnitvi pravdnih stroškov. Tožena stranka niti na prvi niti na drugi stopnji odločanja ni predlagala izdaje dopolnilnega sklepa, s katerim bi zahtevala odločitev o pravdnih stroških, in ni vložila pritožbe zoper prvostopenjsko odločitev, ker sodišče ni odločalo o pravdnih stroških. O stroških začasnega zastopnika mora biti odločeno skupaj z ostalimi pravdnimi stroški ob končni odločitvi. Ker ni bilo, se šteje, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Začasna zastopnica je stroške pritožbenega postopka priglasila, ker višje sodišče o njih ni odločilo, tožnik ni dolžan nositi stroškov začasne zastopnice tožencev. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče ustvarilo procesno situacijo, da je tudi stroške nasprotne stranke dolžan plačati tožnik, čeprav gre za stroške tožencev. Sklicuje se na sklep VSL II Cp 4755/2006. Izpodbijani sklep ne more nadomestiti odločitve višjega sodišča o stroških pritožbenega postopka. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo in bi moralo skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločiti tudi o pritožbenih stroških. Izreka o povračilu potrebnih pritožbenih stroškov v sodni odločbi ni, zato tožnik tožencema oziroma njuni začasni zastopnici ni dolžan povrniti stroškov pritožbenega postopka. Ker je sodišče prve stopnje odločilo o stroških pritožbenega postopka, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi napačne uporabe določbe 165. člena ZPP pa je sodišče napačno uporabilo tudi ZOdvT, saj ni podan temelj za priznanje nagrade za zastopanje začasni zastopnici v breme tožnika. Sicer pa začasna zastopnica sploh ni izkazala upravičenja do zastopanja mladoletnih tožencev v pritožbenem postopku. S sklepom z dne 20. 3. 2012 je bila postavljena za čas, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika. Tožnik tako ni dolžan plačati nagrade začasne zastopnice. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za priznanje pritožbenih stroškov začasne zastopnice toženih strank zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Začasna zastopnica tožencev je na pritožbo odgovorila. Pojasnjuje, da je pritožbene stroške priglasila in po prejemu odločbe višjega sodišča predlagala tudi dopolnitev odločbe. Ne drži, da sodišče o priglašenih stroških ni odločalo; odločilo je o njih z izpodbijanim sklepom. Pa tudi če ne bi, to ne pomeni, da si stranki stroške delita po enakih delih. Začasni zastopnik mora dobiti plačilo za svoje delo. Sodišče je ni razrešilo kot začasne zastopnice. Odvetnik je stroške dolžan obračunati na podlagi veljavne odvetniške tarife. Priglaša nadaljnje stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravica začasnega zastopnika samega do plačila ni odvisna od izida pravde. Začasni zastopnik ima po prvem odstavku 83. člena ZPP vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do povračila stroškov. Ti zajemajo izdatke, ki so mu nastali zaradi zastopanja v pravdnem postopku, če je začasni zastopnik odvetnik, pa tudi nagrado po tarifi. Stroške postavljenega začasnega zastopnika krije stranka, ki je postavitev začasnega zastopnika predlagala (peti in šesti odstavek 82. člena ZPP), krijejo se iz založenega predujma.(1) To je skladno z določilom 152. člena ZPP po katerem vsaka stranka predhodno krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov, saj gre za izdatek, ki nastane med postopkom (151. člen ZPP).

6. Postavitev začasnega zastopnika je predlagal tožnik. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 3. 2012 ugodilo predlogu in mladoletnima tožencema postavilo začasno zastopnico, odvetnico ... Nagrada in stroški začasne zastopnice so glede na obrazloženo stroški, ki so v tej pravdi nastali tožniku. Zato je tožeča stranka tista, ki bi morala, da bi lahko dosegla povrnitev vnaprej založenih stroškov za začasnega zastopnika, te ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški določno priglasiti (163. člen ZPP); do njihove povrnitve pa bi bil tožnik upravičen, če bi v postopku uspel(2). Začasna zastopnica je že ob vložitvi odgovora na pritožbo 14. 4. 2014 vložila tudi stroškovnik (priloga B 7), s katerim je priglasila stroške pritožbenega postopka, dne 17. 9. 2014 pa je vložila še dopolnitev predloga za izdajo sklepa o stroških. Tožeča stranka je bila tako seznanjena s stroški začasne zastopnice v pritožbenem postopku.

7. Višje sodišče je v sodbi in sklepu I Cp 1359/2014, s katerim je odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo v tej zadevi, odločilo tudi o stroških postopka, ki jih je priglasila tožeča stranka. Res je sicer, da v izreku tega ni izrecno zapisalo, je pa obrazložilo v točki 11, da tožnik zaradi neuspeha s pritožbo sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta že v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Očitki pritožbe, da o stroških ni bilo odločeno, so neutemeljeni.

8. Po prejemu odločbe višjega sodišča o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke, je začasna zastopnica podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom (list. št. 206 – 208). Slednjega je višje sodišče z dopisom (list. št. 212 spisa) poslalo prvostopenjskemu sodišču, saj je ob pravilni uporabi materialnega treba vlogo šteti kot predlog za odmero nagrade in stroškov zakonite zastopnice v pritožbenem postopku. Ker gre zgolj za odmero stroškov, ne pa za odločitev o tem, kdo nosi pritožbene stroške, je izdaja sklepa v pristojnosti prvostopenjskega sodišča(3).

9. Same odmere stroškov pritožba ne izpodbija, zato je višje sodišče opravilo le uradni preizkus materialnopravne pravilnosti odmere stroškov (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ugotavlja, da so priglašeni stroški pravilno odmerjeni po določilih ZOdvT.

10. Ker je zmotno pritožbeno stališče, da višje sodišče ni odločilo o stroških pritožbenega postopka, sklicevanje na sklep VSL II Cp 4755/2006 ni utemeljeno, saj ne gre za primerljivi situaciji. Pravilno je stališče pritožbe, da je predpostavka za odločitev o stroških pritožbenega postopka opredeljena zahteva za povračilo stroškov. Vendar pa jo mora podati stranka, ki je tekom pravde stroške krila, v obravnavanem primeru torej tožeča stranka, ki povrnitve za začasnega zastopnika založenih stroškov ni priglasila kot stroške postopka. Sicer pa tudi če bi jih, tožnik do povrnitve zaradi neuspeha v postopku ne bi bil upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP).

11. Začasna zastopnica je na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 20. 3. 2012 imela vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika mladoletnih tožencev (83. člen ZPP) vse dokler ni bila s sklepom z dne 17. 11. 2015 razrešena. Pritožbene navedbe, da začasna zastopnica ni imela pooblastila za zastopanje interesov mladoletnih tožencev so torej neutemeljene.

12. V pritožbi uveljavljani razlogi po obrazloženem niso podani. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Zaradi neuspeha s pritožbo nosi vse stroške pritožbenega postopka (vključno s stroški začasne zastopnice, ki jih bo odmerilo prvo sodišče) pritožnik.

Op. št. (1): Prim. sklepe VSL II Cp 239/2012, I Cp 2522/2011, I Cp 4399/2010, tudi sklep VSL II Cp 4755/2006, na katerega se sklicuje pritožnik, in drugi.

Op. št. (2): Gl. sklep VSL I Cp 2522/2011. Op. št. (3): Prim. tudi sklepa VSL II Cp 1113/2012 in I Cp 914/2015.