Up-224/98

23.6.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe N. Š. iz P. na seji senata dne 23. junija 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba N. Š. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 596/96 z dne 25. 3. 1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 884/94 z dne 24. 4. 1996 ter sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, št. VI P 229/93 z dne 7.3.1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica v pravdi ni uspela s tožbenim zahtevkom, da ji mora nasprotna stranka prodati stanovanje. Sodišča so ugotovila, da gre za službeno stanovanje in da zato pritožnica ni imela stanovanjske pravice, pač pa le pravico začasne uporabe ter zato lastnik ni zavezan k prodaji po določilih stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 21/94 in 23/96 - v nadaljevanju: SZ). V ustavni pritožbi pritožnica oporeka stališčem sodišč ter predvsem navaja, da je nasprotna stranka drugim interesentom v enakem pravnem položaju stanovanja prodajala. Nasprotna stranka naj bi nejasna določila zakona uporabljala arbitrarno, na podlagi enakega dejanskega stanja in enake pravne podlage naj bi zato prišlo do neenakopravne obravnave uporabnikov stanovanj, s čimer naj bi bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave.

2.Pravnomočno je razsojeno, da pritožnica nima na SZ oprte pravice do ugodnega nakupa stanovanja; pritožnica se s tem sicer ne strinja, a ne zatrjuje, da bi ji bila s tako uporabo materialnega prava kršena katera od človekovih pravic. Trdi, da ji je lastnik stanovanja kršil pravico do enakosti pred zakonom, ker ji noče ugodno prodati stanovanja, v drugih enakih primerih pa je na tako prodajo pristal. Upravičenja do ugodnega nakupa stanovanja torej pritožnica ne utemeljuje z zakonom, temveč z drugimi odločitvami, ki jih je v svoji pristojnosti sprejel lastnik stanovanj. Neenakosti v odločitvah lastnika stanovanj, h katerim ga ne zavezuje zakon ali drug pravni temelj, pa ni mogoče enačiti z neenakostjo pred zakonom: neenakost pred zakonom pomeni le neenakost v priznavanju pravic, ki jih daje zakon. Iz pravice do enakosti pred zakonom ne izhaja, da bi moral subjekt (še posebej, če ne gre za državo), ki določenim osebam priznava ugodnosti, čeprav jim jih po zakonu ali drugem pravnem temelju ne bi bil dolžan, zato takšne ugodnosti priznati tudi drugim interesentom v podobnem položaju. Pritožnica bi se torej v tej zadevi lahko sklicevala na kršitev enakosti pred zakonom le, ko bi ji bila (za razliko od drugih enakih primerov) kršena uzakonjena pravica.

4.Očitno torej ne gre za zatrjevano kršitev človekove pravice, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude