Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker meja med nepremičnino, ki se je urejala in parcelirala, s sosednjo parcelo tožnika ni urejena, to pomeni, da v tem delu ni izpolnjen pogoj po določbi prvega odstavka 49. člena ZEN za parcelacijo.
I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02112-2820/2011-4 z dne 30. 5. 2012, se odpravi v 2. točki izreka, v delu glede parcelacije parcele št. 974/36 v parceli št. 974/672 in 974/673, vse k.o. … in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v postopku evidentiranja urejena meje, izravnanega dela meje in parcelacije odločil, da: - se v katastrski občini … kot urejena evidentira meja (del meje) tam naštetih parcel s sosednjimi parcelami (1. točka izreka); - se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ukinejo tam navedene parcele ter da nastanejo prav tako tam navedene nove parcele (2. točka izreka); - se v katastrski občini … evidentira izravnani del meje parc. št. 794/156 s sosednjima združenima parcelama št. 974/352 in 974/336 (3. točka izreka); - je grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (4. točka izreka); - stroškov postopka ni (5. točka izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da je bila lastnikom parcel, katerih meja se je urejala in katerih del meje se je izravnaval ter lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Dalje navaja, da tožnik sicer na mejni obravnavi ni soglašal s predlagano mejo, vendar svoje meje ni pokazal. Zato se skladno s petim odstavkom 31. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) šteje, da soglaša s potekom predlagane meje.
2. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 24. 1. 2013 pritožbi tožnika ugodil in prvostopno odločbo v delu, ki se nanaša na evidentiranje in grafični prikaz meje parc. št. 974/36 s sosednjo parc. št. 974/448, obe k.o. …, odpravil in zadevo v tem delu vrnil prvostopnemu organu v ponovni postopek, v ostalem delu pa odločil, da ostane prvostopna izpodbijana odločba v veljavi. V obrazložitvi ugotavlja, da je pooblaščeni geodet 14. 3. 2011 na terenu opravil mejno obravnavo. Iz zapisnika le-te je razvidno, da se je tožnik mejne obravnave udeležil, vendar pa zapisnika ni podpisal. Dalje ugotavlja, da iz priloženega elaborata ni jasno razvidno, ali je tožnik pokazal svojo mejo, kot tudi ne, da je bil s strani geodeta opozorjen na posledice skladno z 31. členom ZEN. Zato bo moral prvostopni organ v ponovnem postopku skladno s 35. členom ZEN vlagatelja zahteve za evidentiranje urejene meje pozvati, da v določenem roku elaborat dopolni. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je nepravilna in nezakonita tudi parcelacija, s katero sta ob parc. št. 974/448, k.o. …, ki je v lasti tožnika, sparcelirani novi dve parceli z novima št. 974/672 in 974/673, obe k.o. …, navaja, da je iz priložene dokumentacije razvidno, da se nova meja, ki je nastala pri parcelaciji, dotika meje tožnikove parcele le v eni točki, torej ne gre za del meje skladno s 27. in 49. členom ZEN. Zato je v tem delu pritožba neutemeljena.
3. Tožnik v tožbi poudarja, da se je s parcelacijo parc. št. 974/36 poseglo v sporni mejni prostor tako, da se ta prostor spremeni v dve novi parc. št. 974/672 in 974/673. Organ je torej izvedel parcelacijo sosednje bivše parcele, čeprav je bil v tem delu obseg sporen oziroma je še vedno, glede na to, da je pritožbeni organ tožnikovi pritožbi delno ugodil. Na spornem delu se torej po izpodbijani odločbi nahajata dve novi parceli oziroma si tožnik niti ne zna predstavljati, kako bi se v nadaljevanju lahko sploh še vodil mejni spor med njegovo parc. št. 974/448, k.o. … in novo odmerjeno parc. št. 974/673, ker po parcelaciji ti dve parceli sploh nista več mejni. Po izvedeni parcelaciji namreč tožnikova parcela meji le in izključno z novo odmerjeno parc. št. 974/672, k.o. …. Približno bi sicer sporni prostor lahko predstavljala novo nastalo parc. št. 974/672 in to v bistvu v celoti. Čeprav je bilo torej ugodeno njegovi pritožbo zoper izpodbijano prvostopno odločbo glede evidentiranja in grafičnega prikaza zahodne meje tožnikove parcele do bivše parc. št. 974/36, k.o. …, pa je s sedaj izpodbijano odločbo, ki je bila v tem delu potrjena kljub pritožbi, bila izvedena parcelacija, čeprav zunanje meje bivše parcele v tem delu niso bile nesporno ugotovljene oziroma urejene. V skladu z določbo 49. člena ZEN je namreč predhodno vprašanje za parcelacijo z gotovostjo najprej urejena zunanja meja. Ta pogoj pa ni izpolnjen. Po povedanem sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano prvostopno odločbo odpravi v delu glede parcelacije bivše parc. št. 974/36, k.o. … z novo odmerjenima parcelama št. 974/672 in 974/673, obe k.o. … in zadevo v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
4. Toženka in stranka z interesom A. na tožbo nista odgovorili.
5. Tožba je utemeljena.
6. V obravnavani zadevi je sporna parcelacija parc. št. 974/36, k.o. …, ki se je z 2. točko izreka izpodbijane odločbe ukinila ter so z delitvijo nastale nove parcele, med drugimi tudi sporni parceli št. 974/672 in 974/673, obe k.o. ….
7. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZEN mora biti pred evidentiranjem delitve parcele (parcelacija) urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Del meje, ki mora biti urejen pred evidentiranjem delitve parcele, je del meje iz drugega odstavka 27. člena tega zakona. Po določbi drugega odstavka 27. člena ZEN je del meje ena ali več daljic, ki omejujejo parcelo, a niso povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiško katastrske točke. Del meje parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. 8. Sodišče ugotavlja, da je drugostopni organ s pritožbeno odločbo izpodbijano prvostopno odločbo odpravil v delu, ki se nanaša na evidentiranje in grafični prikaz meje parc. št. 974/36 s sosednjo parc. št. 974/448, katere lastnik je tožnik ter zadevo v tem delu vrnil prvostopnemu organu v ponovni postopek, v ostalem izpodbijanem delu pa je prvostopno odločbo pustil v veljavi. Vendar pa sodišče glede na odpravo izpodbijane prvostopne odločbe v delu, ki se nanaša na evidentiranje in grafični prikaz meje parc. št. 974/36 s tožnikovo parc. št. 974/448 sodi, da ob upoštevanju citirane določbe prvega odstavka 49. člena ZEN pogoj predhodno urejenega dela meje za parcelacijo parc. št. 974/36 v delu, ki se nanaša na novo nastali parc. št. 974/672 in 974/673 ni izpolnjen. Ker torej meja med parc. št. 974/36, ki se je urejala in parcelirala, s sosednjo parcelo tožnika št. 974/448 ni urejena, to pomeni, da v tem delu ni izpolnjen pogoj po citirani določbi prvega odstavka 49. člena ZEN za parcelacijo.
9. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano prvostopno odločbo odpravilo v 2. točki izreka v delu glede parcelacije parc. št. 974/36 v parceli št. 974/672 in 974/673, vse k.o. …, na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu v ponovni postopek.
10. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je tožnikov pooblaščenec zavezanec za DDV, mu je sodišče priznalo tudi 20 % DDV, ki je veljal v času, ko je opravil storitev.