Jedro

Obvestilo centra za socialno delo o novi določitvi preživnine je skupaj s sodno odločbo izvršilni naslov. Ker določa to obvestilo za primer plačilne zamude zamudne obresti, tožeča stranka nima pravnega interesa, da s tožbo uveljavlja zahtevek za plačilo zamudnih obresti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da plača tožnicama zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov in sicer od 1.9.1991 dalje do 30.6.1992 in ki znašajo 55.886,00 SIT, od 1.7.1992 dalje pa do 27.3.1993 od zneska 112.352,80 SIT, poleg tega pa še od zneskov od 1.6.1992, ki se nanašajo na preživnino, nazadnje od zneska 182.297,20 SIT od 1.6.1993 dalje do plačila. Obenem je tožencu naloženo, da je dolžan plačevati zamudne obresti za preživnino, določeno z odločbo CSD in od vseh bodoče določenih preživnin na podlagi valorizacijskih odločb ter končno, da je dolžan povrniti tožeči stranki M. P. pravdne stroške v znesku 43.600,00 SIT, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.6.1993 dalje.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je odločitev o tem, da je toženec dolžan plačati zamudne obresti od posameznih preživninskih zneskov do 30.6.1992, ki znašajo 55.886,00 SIT, od 1.7.1992 pa do 27.3.1993 pa zamudne obresti od zneska 112.352,80 SIT, kršitev postopka po členu 333 ZPP, saj je o tem zahtevku že bilo odločeno. S sklepom o izvršbi tožeči stranki niso bile priznane zamudne obresti do 31.5.1992. Sklep je postal pravnomočen. Glavnico 56.466,00 SIT pa je toženec plačal 27.3.1993, sicer pa se lahko obresti od obresti zahtevajo šele od vložitve tožbe dalje. V drugem delu sodbe je tožencu naloženo plačilo obresti za čas od 1.6.1992 do 1.6.1993 od posameznih obrokov od vsakega 1.dne v mesecu, čeprav dospe obveznost po sodbi v plačilo do vsakega 20. dne v mesecu. Tudi o pravdnih stroških ni pravilno odločeno. Pritožbeno sodišče naj zato izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbo zavrže v prvem delu, v drugem delu pa jo spremeni, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je v tožbi prvotno uveljavljala zahtevek, naj se tožencu naloži, da je dolžan plačati mladoletnima tožnicama zakonite zamudne obresti od posameznih preživninskih zneskov, določenih z odločbami CSD J. Tekom postopka pa je tožeča stranka tožbeni zahtevek zvišala, zahtevala plačilo obresti po izračunu konformne metode, na novo še obresti od 1.6.1992 od posameznih zneskov, nazadnje od 1.6.1993 dalje (pri čemer pa ni jasno, ali so pri posameznih zneskih že upoštevana zvišanja zaradi valorizacije, ali pa gre samo za pripisovanje obresti po konformni metodi) in končno še zahtevala plačevanje obresti od posameznih preživninskih zneskov od 23.2.1993 dalje. Sodišče prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku ugodilo, je v obrazložitvi sodbe samo navedlo, da je že v obvestilih Centra za socialno delo navedeno, da je zavezanec, to je toženec, dolžan plačevati zakonite zamudne obresti po členu 277 ZOR v primeru zamude pri nakazovanju zneska preživnine.

Pravni interes tožeče stranke za pridobitev izvršilnega naslova za plačevanje zakonitih zamudnih obresti bi bil vsekakor podan, če tožeča stranka za tak svoj zahtevek za izvršilni postopek ne bi imela izvršilnega naslova. V kolikor bi vsakokratna obvestila Centra za socialno delo o valorizaciji preživnine vsebovala le obveznost plačevanja preživninskih obrokov kot glavnice, ne pa tudi plačila zakonitih zamudnih obresti, bi torej tožeča stranka potrebovala v pravdi dosežen izvršilni naslov za tak svoj zahtevek, če bi toženec prihajal v zamudo s plačili posameznih preživninskih zneskov. Vendar pa, kot je že zgoraj navedeno, ugotavlja sodišče prve stopnje samo , razvidno pa je tudi iz priloženega obvestila Centra za socialno delo Jesenice z dne 23.2.1993 (in še nekaterih priloženih), da je zavezanec v primeru zamude pri nakazovanju zneska preživnine dolžan plačevati zakonite zamudne obresti po 277. členu Zakona o obligacijskih razmerjih. Kot določa člen 132 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 4. odstavku, je obvestilo centra za socialno delo skupaj s sodno odločbo izvršilni naslov. To pa pomeni, da lahko tožeča stranka na podlagi navedenega obvestila v izvršbi uveljavlja tudi natekle zamudne obresti. Za pridobitev še enega izvršilnega naslova, s tem pa tudi za vložitev predmetne tožbe, torej ne bi imela pravnega interesa, ki je procesna predpostavka za vsako pravdo. Vendar pa zlasti iz navedb tožene stranke v spisu izhaja, da naj bi tožeča stranka uveljavljala v izvršilnem postopku tudi plačilo obresti, da pa je bil njen zahtevek zavrnjen. Spisu predmetni izvršilni spis ni priložen in ni mogoče ugotoviti, o čem je odločalo sodišče v izvršilnem postopku. V tej smeri bo namreč treba dopolniti dejanske ugotovitve in v zadevi ponovno odločiti. V skladu z določilom člena 370 Zakona o pravdnem postopku je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Izrek o pritožbenih pravdnih stroških temelji na določilu člena 166 ZPP.