Jedro

Pravni interes (pravovarstvena potreba) je podan vselej, ko lahko stranka s svojo zahtevo doseže zase ugodnejšo rešitev, to je rešitev, ki bi izboljšala njen pravni položaj. Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do vložitve ugovora dolžnika še ni postal pravnomočen, ima dolžnik možnost z ugovorom doseči ne le ustavitev izvršilnega postopka (katere učinki so omejeni na fazo opravljanja izvršbe), temveč tudi razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in torej preprečiti nastop pravnomočnosti kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Taka odločitev je dolžniku kljub ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ v korist, saj so učinki ustavitve izvršbe omejeni zgolj na fazo opravljanja izvršbe, do katere pa v primeru dolžnikovega uspeha z ugovorom niti ne bi prišlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi I 44/2007 z dne 15. 1. 2007 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba (1. točka izreka), ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga upnik pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje na predlog upnika 12. 1. 2007 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki pa ga do njene smrti prvotni dolžnici ni uspelo vročiti. S sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico z dne 1. 8. 2013 je v postopek vstopila sedanja dolžnica, ki je 30. 8. 2013 vložila ugovor. Upnik je v nadaljevanju postopka z vlogo, poslano sodišču prve stopnje 19. 9. 2013, umaknil predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 26. 9. 2013 izvršilni postopek na podlagi določb 43. člena ZIZ ustavilo.

7. Glede na navedeni časovni potek procesnih dejanj strank upnikovemu pritožbenemu zatrjevanju o pomanjkanju pravnega interesa za vodenje izvršilnega oziroma nadaljnjega pravdnega postopka ni mogoče slediti. V kolikor upnik s temi trditvami meri na to, da sodišče prve stopnje po ustavitvi izvršilnega postopka (sklep z dne 26. 9. 2013) ni imelo več podlage za odločanje o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi, njegovim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Kljub ustavitvi izvršbe je sodišče namreč dolžno o vloženih pravnih sredstvih dolžnika (v obravnavanem primeru je to ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) odločiti.(1) V kolikor pa se upnik s temi trditvami zavzema za drugačno odločitev o ugovoru (zavrženje zaradi pomanjkanja pravnega interesa), pa višje sodišče sodišče te trditve prav tako zavrača kot neutemeljene. Pravni interes (pravovarstvena potreba) je namreč podan vselej, ko lahko stranka s svojo zahtevo doseže zase ugodnejšo rešitev, to je rešitev, ki bi izboljšala njegov pravni položaj. V obravnavanem primeru je pri presoji njegovega obstoja treba upoštevati, da gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pri kateri sklep o izvršbi poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjane terjatve, vsebuje tudi t.i. kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v 8 dneh poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (tretji odstavek 44. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine torej sodišče ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog.(2) Slednji - kondemnatorni del - v primeru nastopa pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik kadarkoli vloži nov predlog za izvršbo. V predmetni zadevi sklep o izvršbi do vložitve ugovora (nove) dolžnice še ni postal pravnomočen. (Nova) dolžnica, ki je postopek prevzela v stanju, v katerem je bila, ko je vstopila vanjo (četrti odstavek 24. člena ZIZ), je zato imela možnost z ugovorom doseči ne le ustavitev izvršilnega postopka (katere učinki so omejeni na fazo opravljanja izvršbe), temveč tudi razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba (primerjaj, drugi odstavek 62. člena ZIZ), in torej preprečiti nastop pravnomočnosti kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Taka odločitev je dolžnici kljub ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi 43. člena ZIZ v korist, saj so učinki ustavitve izvršbe omejeni zgolj na fazo opravljanja izvršbe, do katere pa v primeru dolžničinega uspeha z ugovorom niti ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dolžnici priznalo pravni interes za odločanje o njenem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in o njem vsebinsko odločalo.

8. Izpodbijani sklep temelji na določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ, po kateri mora sodišče ravnati takrat, kadar dolžnik obrazloženo izpodbija sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Upnik stališča sodišča prve stopnje o obrazloženosti dolžničinega ugovora v pritožbi niti ne izpodbija, ob uradnem preizkusu odločitve pa višje sodišče ugotavlja, da kršitve, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, saj je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno ocenilo kot obrazložen skladno s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. V skladu z navedeno določbo je ugovor obrazložen, če dolžnik v njem navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze zanje. Pravno pomembna so tista dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična, glede predlaganja dokazov pa veljajo pravila o dokaznem bremenu. V obravnavanem primeru je dolžnica v ugovoru oporekala upnikovi aktivni legitimaciji in uveljavljala ugovor zastaranja terjatev, kar predstavlja zatrjevanje pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi dolžnica v pravdi lahko dosegla zavrnitev zahtevka, če se izkažejo za resnična. Ker je obenem za svoje trditve obenem predlagala dokaze, je tudi po presoji višjega sodišča njen ugovor obrazložen.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Glede na odločitev, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem, je višje sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo v pravdnem postopku (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Primerjaj, odločba Ustavnega sodišča RS Up-1273/07 z dne 29. 3. 2007. Op. št. (2): Primerjaj, prav tam. Glej tudi, sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 200/2008 z dne 22. 9. 2009 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 907/2011 z dne 6. 4. 2011.