Jedro

V postopku o prekršku, o katerem je odločeno s plačilnim nalogom, ni predvidena nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

Izrek

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pooblaščena uradna oseba Mestne redarske službe, Mestnega inšpektorata, Mestne uprave Mestne občine M. je G.T. izdal plačilni nalog zaradi prekrška po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 56. člena ZVCP-1 in mu izrekel globo v znesku 10.000,00 SIT. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 14.3.2006 kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog vložil storilec. Storilec je 20.4.2006 podal predlog, da se mu obveznost iz plačilnega naloga nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Okrajno sodišče v Mariboru storilčevemu predlogu s sklepom z dne 14.6.2006 ni ugodilo, ker po določbah 19. člena ZP-1 nadomestitev globe, izrečene s plačilnim nalogom, ni mogoča glede na to, da se v tem primeru ne more določiti uklonilni zapor. Višje sodišče v Mariboru je storilčevo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Vrhovni državni tožilec je zoper pravnomočni sklep 10.7.2007 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložnik navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje napačno interpretirali določbo 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in nista upoštevali določbe 20. člena ZP-1. Napačno naj bi bilo stališče sodišč, da je nadomestitev plačila globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti vezano na uklonilni zapor. Nadomestitev plačila globe je namreč mogoče določiti še v fazi prisilne izterjave globe, kadar uklonilni zapor ni bil določen. Sklicevanje sodišč na nedopustnost nadomestitve globe je neutemeljeno in bi moralo sodišče o predlogu storilca odločati tudi po vsebinski plati. Vložnik predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. V tej zadevi je bila globa določena s plačilnim nalogom, ne pa z odločbo ali s sodbo. Zakon o prekrških ne določa izrecno, ali se lahko v postopku o prekršku, o katerem je odločeno s plačilnim nalogom, predlaga nadomestitev plačila globe z opravo določnih nalog v splošno korist ali korist lokalne skupnosti. Vendar iz nekaterih določb ZP-1 sistemsko logično izhaja, da takšna možnost v veljavni ureditvi postopka o prekrških ni predvidena.

5. Določbe 20. člena ZP-1 o nadomestitvi prisilne izterjave z opravo določenih nalog so izrecno vezane na primere, ko uklonilni zapor ni bila določen (ali izvršen), oziroma ko storilec tudi po izvršenem uklonilnem zaporu ni plačal globe. Gre torej za primere, ko je predhodno tekel postopek v skladu z 19. členom ZP-1, ko bi torej uklonilni zapor lahko bil določen, pa ni bil, oziroma ko določeni uklonilni zapor ni bil uspešen. Ne velja pa ureditev 20. člena za primere, ko se uklonilnega zapora sploh ne sme določiti, torej če je bil za prekršek izdan plačilni nalog (drugi odstavek 19. člena ZP-1).

6. Če kršitelj ne plača globe, določene v plačilnem nalogu, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega pisnega opomina (osmi odstavek 57. člena ZP-1). V nasprotju s primeri, ko je o prekršku odločeno z odločbo o prekršku (peti odstavek 56. člena ZP-1) ali s sodbo (drugi odstavek 138. člena ZP-1), v primeru plačilnega naloga pravni pouk, dan kršitelju, ne vsebuje opozorila o možnosti nadomestitve plačila globe z opravo določenih nalog (tretji in osmi odstavek 57. člena ZP-1). Takšno opozorilo kot sestavina pravnega pouka v primeru plačilnega naloga v ZP-1 ni določeno.

7. Postopek odločanja o prekršku s plačilnim nalogom je v okviru veljavne ureditve prekrškovnega prava zasnovan kot posebno hiter postopek, v katerem se o prekršku odloči takoj na kraju storitve in katerega namen je čim hitrejše plačilo globe za storjeni prekršek in s tem čim hitrejše končanje postopka. Kolikor kršitelj globe ne plača v predpisanem roku, se takoj, brez posebnega opozorila, uvede postopek prisilne izterjave. Obstoj možnosti, da kršitelj poda predlog o nadomestitvi plačila globe in odločanje o takšnem predlogu bi bilo v nasprotju s tako zasnovanim postopkom oziroma bi povsem izničilo cilj, ki ga uvedba posebej hitrega postopka zasleduje. Da nadomestitev globe, izrečene s plačilnim nalogom, z opravo določenih nalog v veljavni ureditvi ni predvidena, kaže tudi to, da praviloma kršitelj takšnega predloga niti ne bo mogel podati. S plačilnim nalogom namreč ni opozorjen na to možnost, niti ni kasneje obveščen o tem, da je neplačani plačilni nalog poslan v izvršitev davčnemu organu in od kdaj teče rok za podajo predloga. Sodišči prve in druge stopnje sta v obravnavanem primeru pravilno interpretirali določbe 19. in 20. člena ZP-1, zato z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev zakona ni podana.

8. Ker ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.