Jedro

V notarski obliki sklenjen sporazum upnika ne omejuje pri izbiri predmeta izvršbe na način, da bi lahko poplačilo terjatve dosegel s prodajo (zgolj) zastavljene nepremičnine. Takšen sporazum zato predstavlja primeren izvršilni naslov za izvršbo tudi v tistem delu, kjer je dovoljena izvršba na preostale nepremičnine obeh dolžnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki izvršilnega postopka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov z dne 11.3.2013, dopolnjen z vlogo z dne 12.3.2013. Dolžnikoma je naložilo, da sta dolžna upniku povrniti 6.198,00 EUR stroškov ugovornega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pritožbi proti temu sklepu dolžnik navaja, da je iz določbe drugega odstavka 4. člena Sporazuma o zavarovanju jasno razvidno, kakšen je prvenstveni obseg izvršbe, glede katerega bi sodišče eventuelno lahko ugovor dolžnika in solidarnega poroka zavrnilo. Gre za nepremičnine kreditojemalca in glavnega dolžnika, ne pa poroka, saj iz pogodbe o zastavi jasno izhaja, katere nepremičnine so zastavljene. Sodišče je spregledalo dejstvo, da ta določba nosi s seboj pogodbeni dogovor med strankama, ki govori o prvenstveni prodaji zastavljenih nepremičnin in prvenstveno poplačilo. Določba omejuje solidarno poroštvo v toliko, da mora hipotekarni upnik doseči najprej poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin. Dolžnik trdi, da glede izvršbe na premoženje solidarnega poroka, ob zapisu določbe drugega odstavka 4. člena Sporazuma, manjka primernost predmeta in obseg, glede katerega ima upnik pravico poseči na premoženje in obseg tega premoženja. Dejansko stanje v tem delu ni razčiščeno. Dolžnik je predlagal tudi izvedbo dokazov glede razlage določbe drugega dostavka 4. člena, ki jih sodišče ni izvedlo. Preobširno in preširoko je dopustilo izvršbo tudi proti solidarnemu poroku, saj za to ni dejanske niti pravne podlage. Upnik je podal predlog za izvršbo zoper solidarnega poroka preuranjeno, ker še ni nastopil pogoj, ki je izrecno določen v listini, da se kreditojemalec najprej poplača iz zastavljenih nepremičnin in šele nato nadaljuje postopek zoper poroka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene trditve kot neutemeljene in neresnične ter namenjene zgolj zavlačevanju izvršilnega postopka. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz vseh razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa iz tistih, ki so kot razlogi za ugovor navedeni v prvem odstavku 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. V obravnavani izvršilni zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ. Dolžnik v pritožbi očita sklepu o izvršbi in izpodbijanemu sklepu, s katerim je sodišče njegov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo, kršitev 21. člena ZIZ, češ da notarski zapis ni primeren izvršilni naslov za izvršbo v tistem delu, v katerem je dovoljena izvršba na nepremičnine obeh dolžnikov, ki niso bile obsežene v sporazumu o zavarovanju upnikove terjatve z vknjižbo hipoteke na dolžnikovih nepremičninah. V zvezi s tem se sklicuje na pogodbeni dogovor med strankama v drugem odstavku 4. člena sporazuma o zavarovanju, ki naj bi predvideval poplačilo upnikove terjatve zgolj iz zastavljenih nepremičnin.

6. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je upnikov predlog za izvršbo v celoti skladen z izvršilnim naslovom. Določba 4. člena sporazuma o zavarovanju nikakor ne omejuje upnika pri izbiri predmeta izvršbe, kot napačno razlaga pritožba in torej ni podan v tej smeri nobeden od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. Nasprotno, določba je jasna, ko ugotavlja, da lahko upnik v primeru neizpolnitve obveznosti izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku z rubežem in prodajo premičnega ali nepremičnega premoženja ali sredstev na kateremkoli računu kreditojemalca ali solidarnega poroka. V drugem odstavku zapisano soglasje kreditojemalca in solidarnega poroka (obeh dolžnikov), da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin in izpraznitev ter izročitev nepremičnin v enem mesecu po prodaji, seveda v ničemer ne omejuje niti predmeta izvršbe, niti ne poseže v solidarno poroštvo drugega dolžnika, kot zmotno poudarja pritožba. Ne drži torej, da naj bi bil izvršilni naslov neprimeren zaradi nejasne določbe v sporazumu o zavarovanju, ki je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa.

7. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, pritožba pa ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik ni uspel s pritožbo, zato mora sam trpeti svoje stroške pritožbenega postopka, upnikov odgovor na pritožbo pa ni potreben strošek postopka, saj v njem le ponavlja razloge o neutemeljenosti dolžnikovih trditev, ki jih je že navedel v odgovoru na ugovor.