10. 1. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Ponikva, ki ga zastopa zakoniti zastopnik Stanko Valpatič, Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva, Ponikva, ki ga zastopa zakoniti zastopnik Stanko Valpatič, Jožeta Lipeja, Šmarje pri Jelšah, Milana Rusa, Ljutomer, in Stanka Valpatiča, Ponikva, na seji 10. januarja 1013

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje prvega odstavka 5. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 110/07 in 106/10), prvega odstavka 5. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) in Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04 in 17/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudniki zatrjujejo, da sta tretja alineja prvega odstavka 5. člena Zakona o gozdovih (ZG) in prvi odstavek 5. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki nalagata lastnikom gozdov in kmetijskih zemljišč dolžnost dovoliti lov na svojih zemljiščih, v neskladju s 33., 41. in 46. členom Ustave. Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) naj bi bil v neskladju s 46. členom Ustave, ker naj ne bi uredil možnosti uveljavljanja ugovora vesti lastnika zoper lov na njegovem zemljišču.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijani predpisi ne učinkujejo neposredno. Pri razlagi pojma neposrednega učinka predpisov na pravni položaj pobudnika (drugi odstavek 24. člena ZUstS) mora Ustavno sodišče upoštevati, da morajo naslovniki pravnih norm domnevne kršitve človekovih pravic (vključno s kršitvami, ki temeljijo na predpisu, ki je v neskladju z Ustavo) vedno, ko je to mogoče, poskusiti odpraviti že pred pristojnimi sodišči, kar zagotavlja, da se bodo sodišča opredeljevala tudi do ustavnopravnih vprašanj. Sodišča so namreč tista, ki so v prvi vrsti dolžna razlagati pravo in pri tem na podlagi 125. člena Ustave na vseh stopnjah sojenja zagotavljati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišča so se tudi dolžna opredeliti do upoštevnih ustavnopravnih ugovorov strank (kot je očitek o protiustavnosti določenega zakona), sicer kršijo ustavno jamstvo iz 22. člena Ustave. Če so pri tem soočena z zakonsko določbo, za katero menijo, da je protiustavna, morajo na podlagi 156. člena Ustave začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Če menijo, da so ustavnopravni ugovori neutemeljeni, pa jih morajo argumentirano zavrniti. Le na ta način je lahko zagotovljeno resnično učinkovito varstvo človekovih pravic in s tem uresničitev namena 125. in 156. člena Ustave.[1] Pobudniki Jože Lipej, Milan Rus in Stanko Valpatič bi lahko v sodnem postopku zoper osebe, ki domnevno kršijo zatrjevanje človekove pravice z lovom na njihovih kmetijskih zemljiščih in gozdovih, zahtevali prenehanje lova in v tem postopku zatrjevali tudi domnevne neustavnosti izpodbijanih določb, vendar niso izkazali, da so to storili. Ker izpodbijani predpisi torej ne učinkujejo neposredno, se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Pobudnika Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice in Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva niti ne zatrjujeta, da bi izpodbijana določba neposredno posegala v njune pravice ali pravni položaj.

Za pobudo, ki jih zgoraj navedena pobudnika vlagata v imenu svojih članov in zaradi njihovih interesov ali ker menita, da uveljavljata splošni interes, njun pravni interes prav tako ni izkazan. Ustavno sodišče je sicer izjemoma priznalo pravni interes za vložitev pobude tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov tistih skupin oseb, ki se v njih povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil (tako npr. v odločbah št. U-I-86/94 z dne 14. 11. 1996, Uradni list RS, št. 68/96 in št. U-I-127/01 z dne 12. 2. 2004, Uradni list RS, št. 25/04, in OdlUS XIII, 10), in ekološkim društvom, ki so bila na podlagi zakona, ki je urejal varstvo okolja, subjekti varstva okolja (sklep št. U-I-30/95 z dne 21. 12. 1995, Uradni list RS, št. 3/96, in OdlUS IV, 126). Po sprejetju stališča iz sklepa št. U-I-275/07, da je treba v primeru, ko predpis ne učinkuje neposredno, izčrpati vsa pravna sredstva in šele po njihovem izčrpanju hkrati z ustavno pritožbo vložiti tudi pobudo, takšno stališče ni več mogoče v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno. Tako politične stranke, društva, zbornice in združenja, kot tudi ekološka društva ne morejo v konkretnem sporu svojih članov nastopati kot stranka ali stranski udeleženec, saj ne varujejo svojih pravic in pravnih interesov. Posledično in iz enakega razloga tudi ne morejo vložiti ustavne pritožbe ter hkrati z njo tudi ne pobude (tako Ustavno sodišče v sklepih št. U-I-158/07 z dne 4. 12. 2008, št. U-I-204/07 z dne 28. 1. 2009, št. U-I-306/08 z dne 5. 2. 2009 in št. U-I-273/08 z dne 23. 9. 2009). Zato pravni interes Društva za osvoboditev živali in njihove pravice in Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva ni izkazan niti, kolikor pobudo vlagata v splošnem interesu.

Ker pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa, je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-54/06 z dne 27. 5. 2009 (Uradni list RS, št. 47/09, in OdlUS XVIII, 25), sklep Ustavnega sodišča št. U-I-77/11 z dne 19. 5. 2011 in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-23/10 z dne 19. 9. 2012.