Jedro

Glede na dovolj jasno opombo številka 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni številki 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba številka 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 7.435,89 EUR nadomesti z zneskom 7.776,58 EUR; sicer se pritožba zavrne in sklep v preostalem (smiselno zavrnilnem) delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sodbo z dne 23. 8. 2017 je sodišče prve stopnje razsodilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada tudi kupnina za prodanih 27 glav živine v skupnem znesku 9.000,00 EUR, ki je last obeh pravdnih strank, vsakega do 1/2 (I. točka izreka); odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 7.435,89 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper smiselno zavrnilni del izreka o stroških, je tožnica vložila pravočasno pritožbo1, zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnici prizna še priglašeno nagrado za narok v ponovljenem postopku v znesku 1.714,80 EUR z 22% DDV, skupaj 2.092,06 EUR. Navaja, da ji te nagrade sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo. Nedvomno je v ponovljenem postopku upravičena do še ene nagrade za narok po tarifni številki 3102 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Drži, da gre tožnici le ena nagrada za postopek, saj ponovno nagrado izrecno izključuje opomba št. 3 v 4. točki, ta opomba pa ne govori o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na dovolj jasno opombo št. 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni št. 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba št. 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku. Je pa neutemeljena pritožba v delu, da gre tožnici iz tega naslova 1.714,80 EUR nagrade. Prvotna sodba sodišča prve stopnje je bila namreč razveljavljena le glede zneska 9.000,00 EUR in zadeva le v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vrednost spornega predmeta v ponovljenem sojenju je bila torej 9.000,00 EUR, in tožnici iz tega naslova upoštevaje tarifno št. 3102 pripada 349,20 EUR (291,00 EUR x 1,2). Sodišče prve stopnje je ugotovilo skupne stroške tožnice v višini 5.930,70 EUR, z nagrado za narok v ponovljenem postopku 349,20 EUR znašajo ti stroški sedaj 6.279,90 EUR, skupaj z 22% DDV 1.381,58 EUR, s stroški izvedenca v višini 3.170,70 EUR in s sodno takso v znesku 14,72 EUR, pa 10.846,90 EUR. Ker je tožnica v postopku uspela z 80% ji gre 8.677,52 EUR. Po medsebojnem pobotanju s stroški toženca v višini 900,94 EUR, je sedaj toženec dolžan plačati tožnici 7.776,58 EUR.

6. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in sklep v smiselno zavrnilnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Odločilo je še, da pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

1 Prvi odstavek 166. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.