Jedro

Ker po določbi 243. člena ZPP izvedenci sodelujejo pri razjasnitvi kakšnega dejstva, sodi revizijska navedba, da bi sodišče moralo odrediti dokaz z izvedencem, v ugotavljanje dejanskega stanja, česar pa v reviziji ni mogoče uveljavljati. Če pa bi revizija menila, da gre v zvezi s postavitvijo izvedenca za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, bi tako kršitev morala ne samo formalno ampak tudi vsebinsko opredeliti, česar pa ni storila, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni smelo preizkušati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na razveljavitev odločbe in sklepa tožene stranke št. 210000-2003-19003 z dne 13.2.2004 in 30.12.2003 in ugotovitev, da je bila stranska intervenientka nezmožna za delo tudi od vključno 6.1.2004 do vključno 15.2.2004. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče prezrlo odločilno dejstvo, da je stranska intervenientka na pregledu pri osebnem zdravniku 5.1.2004 jokala in navajala, da ne more spati, kar pomeni, da je bila v depresiji in duševni motnji, zaradi katere bi morala dobiti odrejen bolniški stalež. Ker je bilo to dejstvo prezrto, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in gre za absolutno kršitev postopka po 339. členu ZPP. Sodišče bi moralo odrediti izvedenca, ki bi pojasnil, ali je stranska intervenientka bila kritičnega dne (5.1.2004) delazmožna ali ne. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ali podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.)vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano na dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijani sodbi, zato glede tovrstnih revizijskih očitkov izpodbijane sodbe ni smelo preizkušati.

Revizija sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP, ker naj sodba ne bi imela razlogov o odločilnem dejstvu, zaradi česar je nepravilna in nezakonita. Glede na določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Za izpodbijano sodbo ni mogoče ugotoviti, da se je ne da preizkusiti niti, da v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Ker je sodišče ugotovilo, da je bilo glede na izpovedbe prič odločilno dejstvo tako, da je bila stranska intervenientka 5.1.2004 v takem zdravstvenem stanju, da je bila delazmožna in ker je prišla k svojemu zdravniku samo zaradi zaključka bolniškega staleža in po napotnico za okulista, je izpodbijano sodbo možno preizkusiti, v njej pa so tudi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih za tako odločitev. Zato očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni ugotoviti.

Revizija sicer tudi navaja, da bi sodišče moralo odrediti dokaz z izvedencem. Ker izvedenci po določbi 243. člena ZPP sodelujejo pri razjasnitvi kakšnega dejstva, lahko sodi taka navedba v ugotavljanje dejanskega stanja, ki ga v reviziji ni mogoče uveljavljati. Če pa bi revizija menila, da gre v zvezi s postavitvijo izvedenca za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, bi tako kršitev revizija morala ne samo formalno ampak tudi vsebinsko opredeliti, česar pa ni storila. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni smelo preizkušati.

Ker revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih sodišču očita revizija, materialno pravo po ni bilo zmotno uporabljeno, saj so bile upoštevane določbe 81. in 82. člena ZZVZZ, na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.