18. 3. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B. - B., o. p., Z., na seji senata dne 27. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 95/99 z dne 23. 5. 2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1256 z dne 9. 12. 1998 in s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. Ks 235/98 z dne 23. 9. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ustavni pritožnik je kot dedič pokojnega C. C. pred Okrožnim sodiščem v Kranju vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper odločbo o zaplembi premoženja. Okrožno sodišče je zahtevo za obnovo postopka zavrglo, ker ustavni pritožnik ne sodi v krog oseb, ki lahko v skladu z drugim odstavkom 411. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZKP vložijo to pravno sredstvo. Enako stališče sta zavzeli tudi Višje in Vrhovno sodišče v izpodbijanih odločbah. Ustavni pritožnik meni, da zato ne more doseči rehabilitacije pokojnega strica, da zaradi tega prihaja do neenakega obravnavanja strank v sodnih postopkih, onemogočena pa mu je tudi uveljavitev pravice do dedovanja. Zato naj bi mu bile kršene pravice iz 14., 22., 23., 25., 30. in 67. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

B.

Drugi odstavek 367. člena ZKP v povezavi z drugim odstavkom 411. člena ZKP ustavnemu pritožniku onemogoča, da bi vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper zapustnika, katerega pravni naslednik je po predpisih, ki urejajo dedovanje. Z vprašanjem ustavnosti takšne omejitve se je Ustavno sodišče že soočilo v sklepu št. U-I-284/98 z dne 13. 6. 2002 (ki je priložen). Z njim je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v omenjeni zadevi. Zapisalo je, da kazenski postopek ni namenjen varovanju premoženjskih pravic obdolženčevih sorodnikov ali drugih oseb, ki so z njim povezani, npr. kot njegovi pravni nasledniki. Možnost vlaganja pravnih sredstev v korist obdolženca, ki jo imajo osebe, navedene v drugem odstavku 367. člena ZKP, je predvidena zgolj zaradi varovanja obdolženčevega procesnega položaja, ne pa zaradi varstva pravic in interesov teh oseb. V zvezi z vprašanjem moralne rehabilitacije obsojenca pa je Ustavno sodišče odločilo, da sodi ureditev glede tega, kako širokemu krogu oseb bo po obsojenčevi smrti omogočeno vlagati pravna sredstva z namenom sodne moralne rehabilitacije obsojenca, v polje proste presoje zakonodajalca.

Ustavno sodišče je v omenjenem sklepu tudi opozorilo, da ima zahtevo za obnovo kazenskega postopka po obsojenčevi smrti pravico vložiti tudi državni tožilec.

Glede na navedeno izpodbijane odločbe, ki ustavnemu pritožniku niso omogočile vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka, očitno niso kršile pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), pravice do rehabilitacije (30. člen Ustave) in pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Ustavni pritožnik pa ni navedel niti izkazal, zakaj naj bi mu bile s sklepi Okrožnega, Višjega in Vrhovnega sodišča kršene pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), zato Ustavno sodišče te njegove trditve ni moglo preizkusiti. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer