Jedro

Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.

Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega A. A. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in treh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem in drugem odstavku 192. člena KZ-1. Po drugem odstavku 57. člena KZ-1 je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo za kaznivo dejanje po prvem odstavku 191. člena KZ-1 kazen štiri mesece zapora, za vsako od kaznivih dejanj po prvem in drugem odstavku 192. člena KZ-1 kazen tri mesece zapora, ter po drugem odstavku 53. člena KZ-1 enotno kazen eno leto zapora, s preizkusno dobo treh let. Po 63. členu KZ-1 je odločilo, da bo obdolženi v okviru pogojne obsodbe pod varstvenim nadzorstvom za čas enega leta od pravnomočnosti sodbe, ter mu v skladu s 65. členom KZ-1 izreklo navodilo iz 2. točke tretjega odstavka 65. člena KZ-1, konkretizirano v izreku izpodbijane sodbe. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku 97. člena ZKP pa odločilo, da je obdolženi dolžan plačati nagrado in potrebne izdatke svojega zagovornika po pooblastilu. Po tretjem odstavku 97. člena ZKP je še odločilo, da stroški postavljenih pooblaščencev mladoletnih oškodovancev bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženega oprosti storitve očitanih kaznivih dejanj, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo v točki II in III izreka spremeni tako, da ne bo več vsebovala varstvenega nadzorstva in navodila.

3. Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje:

4. Zagovornik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP z navedbami, da je neobrazložen in pavšalen zaključek sodišča prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem subjektivnega elementa kaznivega dejanja (naklepa obdolženega) in je izpodbijana sodba posledično nepreverljiva. Po njegovi oceni sodišče prve stopnje v ničemer ni obrazložilo, na podlagi česa zaključuje, da naj bi obdolženi ravnal z eventualnim naklepom, ampak navaja le zakonsko dikcijo glede naklepa, zaradi česar v izpodbijani sodbi izostajajo razlogi o odločilnih dejstvih.

5. Višje sodišče se z zagovornikom v tem delu pritožbenih zatrjevanj v celoti strinja. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ni pojasnilo, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je ugotavljalo obdolženčev naklep, pač pa je, ne da bi za svoje zaključke podalo konkretne razloge, navedlo, da se je obdolženec vseh svojih dejanj, kot se mu očitajo, v celoti zavedal, da se je zavedal prepovedanih posledic, ki jih bo s tem ravnanjem pri oškodovancih povzročil in je v te posledice privolil, pri čemer je dodalo, da je dejanja storil z eventualnim naklepom (33. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa,1 kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.

6. Ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika je višje sodišče preizkusilo prvostopenjsko sodbo tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), pri tem pa ugotovilo, da izpodbijana sodba nima razlogov o tem, da bi naj obdolženec oškodovanki očital, „da si je zaradi nje uničil življenje,“ niti o tem, da bi naj obdolženec „dne 8. 2. 2017, ko ga je seznanila z namenom, da se bo skupaj z otroci preselila k svojim staršem, pričel nanjo kričati, stopil do nje in z obema rokama zgrabil za vrat ter zavpil nanjo, da ne bo šla nikamor.“ Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.

7. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljene kršitve, kar pomeni ponovno skrbno presojo in oceno vseh izvedenih dokazov in obrazložitev odločbe v skladu z zahtevami iz sedmega odstavka 364. člena ZKP. Pri tem bo pozorno tudi na pritožbene navedbe zagovornika glede izpovedb prič obrambe (B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F.) o obdolženčevem uživanju alkohola, kot tudi ostale pritožbene navedbe glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka ni moglo ukvarjati.

8. Po obrazloženem je višje sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).

1 Primerjaj Filipčič K., Novak B.: Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2019, str. 274, tč. 43.