Jedro

Če tožena stranka nasprotuje (le) temeljni obveznosti, to ne pomeni, da je hkrati sporna tudi višina zahtevka, temveč mora tej izrecno nasprotovati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe in v nadaljevanju odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 134139/2010 z dne 28.9.2010 ostane v veljavi v I. in III. točki izreka. Toženi stranki je poleg tega naložilo, da tožeči stranki plača še nadaljnjih 530,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz III. točke izreka sodbe, ter ji povrne njene pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je odločitev sodišča prve stopnje preizkusilo le v vsebinskem delu (II. do V. točka izreka), saj odločitev glede spremembe tožbe s pritožbo ni izpodbijana (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Znesek, ki ga zahteva tožeča stranka v obravnavanem sporu, ne presega praga 4.000,00 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP). V tovrstnih sporih sodišče ni dolžno razpisati naroka, če oceni, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi listin, nobena od strank pa njegove izvedbe izrecno ne zahteva (drugi odstavek 454. člena ZPP). Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da gre v danem primeru za takšno situacijo, je ravnalo pravilno, ko naroka ni razpisalo. V pritožbi uveljavljena procesna kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

7. Na podlagi sporočila, poslanega po e-mailu (priloga A2), je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila geslo na G, s čemer je bila sklenjena pogodba. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka naročene storitve uporabljala, zato ji je tožeča stranka izstavila račune, ki so predmet tožbenega zahtevka.

8. Pritožba z zatrjevanjem, da teh storitev ni naročila in uporabljala tožena stranka, pač pa nekdo drug, ter da bi bilo treba preveriti, ali je e-mail naslov, s katerega je bilo poslano naročilo, uporabljala tožena stranka, nedopustno posega v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V sporih majhne vrednosti je namreč sodbo dopustno izpodbijati le zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi napačne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi nepopolno ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je torej vezano na dejansko podlago izpodbijane sodbe, zato ni moglo upoštevati pritožbenih navedb, s katerimi tožena stranka zanika obstoj pogodbenega razmerja med strankama.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da višina dolga ni bila sporna. Vsaka stranka mora določno navesti dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek oziroma s katerimi izpodbija navedbe nasprotne stranke (212. člen ZPP). Zato ne zadošča, da je tožena stranka ugovarjala temelju obveznosti, temveč bi morala nasprotovati tudi višini zahtevka ter za to navesti razloge (npr. da v pogodbi ali ceniku tožeče stranke zanj ni podlage). Ker tega ni storila, se sodišče prve stopnje z višino zahtevka upravičeno ni podrobneje ukvarjalo.

10. Odločitev, po kateri je tožena stranka za opravljene storitve dolžna plačati, je materialnopravno pravilna in temelji na določilu 619. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

11. Pritožbena navedba, da se tožena stranka ne strinja z odločitvijo o stroških postopka, ni dovolj konkretizirana, da bi jo pritožbeno sodišče lahko podrobneje obravnavalo, zato je ta del odločitve preizkusilo le glede pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer pa nepravilnosti ni ugotovilo.

12. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, torej niso podani. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Glede na naravo spora je o pritožbi odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).