Jedro

Z neodplačno odsvojitvijo ene polovice parcele dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve po sodbi IX Pg 4753/2009. V razmerju do tožeče stranke je toženka (tretja) zakonec, za katerega se domneva, da ji je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upniku. Ker pa gre za neodplačno razpolaganje se šteje, da je tudi dolžnik (toženkin mož) vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upniku - tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi bilo to toženki znano.

Sklicevanje toženke, da zakonska zveza sedaj obstaja zgolj na papirju, na samo odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo ugotovilo, da je sporazum o določitvi deleža na skupnem premoženja z dne 2. 6. 2011 opr.št. SV 519/11 med A. Č. in J. Č., za nepremičnino parc. št. 1142/0 k.o. X. v razmerju do tožeče stranke do višine glavnice 7.264,90 EUR skupaj z zakonitimi obrestmi neučinkovit (tč. 1 izreka sodbe). Tožena stranka J. Č. je za izterjavo izvršljive terjatve tožeče stranke v izvršilnem postopku dolžna dovoliti izvršbo na svoje premoženje, dobljeno s sporazumom SV 519/11 z dne 2. 6. 2011 (točka 2 izreka sodbe). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 1.344,90 EUR pravdnih stroškov (3. tč. izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožila tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Pritožnica se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je sporazum, ki ga je sklenila z možem 2. 6. 2011 neučinkovit. Meni, da mora ostati v veljavi. Sodišče je v postopku zaslišalo le toženko in njenega moža, oba pa sta izpovedala, da je toženka denar prejela od pokojnega brata. Sodišče se o pričanju A. Č. ni izjasnilo. Toženka pa ne razpolaga z izpiskom iz bančnega računa, kar ni nenavadno, saj se je nakup opravil pred 45 leti. V škodo toženki pa je, da so vse ostale priče že pokojne, a to ne more biti razlog za razsodbo v njeno škodo. Toženka je zaslišana kot priča izpovedala, da zakonska zveza z možem obstaja zgolj na papirju, zato se je od njega odselila. Sodišče bi moralo popolno ugotoviti dejansko stanje in tako toženki zagotoviti ustavno pravico do sodnega varstva.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe tožene stranke. Meni, da je sodišče vse relevantne in materialne dokaze pravilno ovrednotilo in obrazložilo in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nesporno mož tožene stranke A. Č. na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 4753/2009, ki je postala pravnomočna dne 7. 10. 2011, dolguje tožeči stranki 7.264,90 EUR. Dolžnik je bil na podlagi kupne pogodbe z dne 22. 11. 1967 do 1/2 solastnik parcele št. 1142/0 k.o. X. Toženka in njen mož A. Č. sta 2. 6. 2011, pri notarki S. P., sklenila sporazum o določitvi deleža na skupnem premoženju (opr. št. SV 519/11). V tem sporazumu je A. Č. priznal, da je na podlagi vloženih sredstev lastnica celotne nepremičnine parc. št. 1142/0 toženka. S tem priznanjem dolžnika - neodplačnim razpolaganjem, je bila tožeča stranka kot upnik oškodovana, saj se ne bo mogla poplačati, kajti A. Č. razen zgoraj navedene ene polovice parcele št. 1142/0 k.o X drugega premoženja nima.

6. Prvo sodišče je pravilno svojo odločitev oprlo na določila členov 255 do 260 Obligacijskega zakonika (OZ). Z neodplačno odsvojitvijo ene polovice parcele št. 1142/0 k.o. X dolžnik A. Č. nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve po sodbi IX Pg 4753/2009 (drugi odstavek 255. člena OZ). V razmerju do tožeče stranke je toženka (tretja) zakonec, za katerega se domneva, da ji je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upniku (drugi odstavek 256. člena OZ). Ker pa gre za neodplačno razpolaganje se šteje, da je tudi dolžnik (toženkin mož) vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upniku - tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi bilo to toženki znano (točka 3 člena 256 OZ).

7. Kot dokaz, da je toženka parcelo kupila s svojim posebnim premoženjem, je toženka ponudila le svoje zaslišanje in zaslišanje moža. Res sta oba povedala, da je k nakupu parcele prispeval toženkin brat J. K., a sta obenem tudi povedana, da je nekaj - drugo polovico dala toženka (izjava zaslišane toženke in priče A.Č. na list.št. 53). Povedano pa pomeni, da je tudi po izpovedbah same toženke in priče vsaj del, ki ga je plačala toženka, predstavljal skupno premoženje, saj je bila parcela kupljena v času trajanja zakonske zveze. Očitno prvo sodišče ni sledilo priči, kajti ta ima interes, da bi toženka v pravdi uspela. Po navedbah toženke sta z možem že dalj časa v slabih odnosih. Kljub temu sta se šele sedaj - tik pred pravnomočnostjo sodbe IX Pg 4753/09 odločila, da uredita premoženjskopravna razmerja in ne že preje. Od nakupa je namreč minilo že 45 let. Sklicevanje toženke, da zakonska zveza sedaj obstaja zgolj na papirju, na samo odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva. Pritožnica se v zvezi s tem sklicuje na obvestilo o oddaji stanovanja v najem z dne 21. 3. 2011, kar pa nadalje pomeni, da je bilo to že v teku oziroma že bolj proti koncu postopka v zadevi IX Pg 4753/09. Glede na povedano pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev prvega sodišča, da je bil sporazum sklenjen v škodo upnikove terjatve. Po povedanem so bili tako izpolnjeni vsi pogoji, ki omogočajo razveljavitev dolžnikovih pravnih dejanj, zato je odločitev prvega sodišča, ki je zahtevku tožeče stranke ugodilo, pravilna.

8. Glede na vse zgoraj navedeno torej pritožba tožene stranke ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k reševanju zadeve na pritožbeni stopnji. Odgovor na pritožbo za pravdo ni bil potreben strošek in ga zato tožeča stranka krije sama.