Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če tožena stranka potem, ko je pravda začela teči, zatrjuje, da tožeča stranka ne obstoja (več), mora to dokazati tožena stranka in sodišče prve stopnje ne more nalagati tožeči stranki, da neprestano tekom pravde dokazuje svoj obstoj.
Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke z dne 12.9.1998 zavrglo, glede pravdnih stroškov pa odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti prvi toženi stranki v znesku 650.688,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2006 dalje do plačila, drugi toženi stranki pa v znesku 566.500,00 SIT v roku 15 dni.
Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka predložila dokaz o svojem obstoju, in sicer izpisek iz sodnega registra, ta izpisek pa je bil predložen sodišču nemudoma, ko je tožena stranka ugovarjala njenemu obstoju. Predložen je bil original in prevod, kar vse se nahaja v prilogi A39 spisa. Sodišče ne more odreči tožeči stranki pravnega varstva samo zato, ker se prvotožena stranka kar naprej sprašuje, ali tožeča stranka obstaja, obenem pa niti ne trdi in še manj dokazuje obratno.
Pritožba tožeče stranke je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z določilom 81. čl. ZPP. V predmetnem primeru je tožeča stranka, potem ko je prvotožena stranka ugovarjala njen obstoj, dejansko po vložitvi tožbe (to je vložila dne 12.9.1998), in sicer dne 7.10.1998 predložila overjen prevod potrdila o vpisu v sodni register z dne 18.8.1995 in potrdila o spremembi firme z dne 14.1.1998. To pa pomeni, da je tožeča stranka dokazala svoj obstoj v času, ko je bila tožba vložena. Če tožena stranka potem, ko je pravda začela teči, zatrjuje, da tožeča stranka ne obstoja (več), mora to dokazati tožena stranka in sodišče prve stopnje ne more nalagati tožeči stranki, da neprestano tekom pravde dokazuje svoj obstoj. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da s postopkom nadaljuje.