Jedro

Tožena stranka je z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožeča stranka navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, zato bi morala tožečo stranko pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnosti med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je ugotovila na podlagi uradnih podatkov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 278/2017-7 z dne 7. 6. 2017 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložila dne 24. 5. 2017. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) vložila zaradi odgovora na tožbo v pravdnem postopku opr. št. ..., ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru, zaradi spremembe odločbe o varstvu, vzgoji, stikih in preživljanju mladoletnega otroka. Tožena stranka se v obrazložitvi odločbe sklicuje na določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter na 152. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Ugotavlja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP po določbi 11. člena ZBPP ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla plačila stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi plačila stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca, oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ta znaša 292,56 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka pa 585,12 EUR. Iz podatkov v DURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb za obdobje od 1. 2. do 30. 4. 2017 izhaja, da je tožeča stranka prejela neto plačo dne 10. 2. 2017 v višini 891,50 EUR, dne 10. 3. 2017 v višini 750,35 EUR in dne 10.4. 2017 v višini 813,08 EUR. Tožeča stranka je dne 25. 4. 2017 prejela še regres v neto znesku 682,93 EUR, ki ga je tožena stranka, skladno z 23. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), upoštevala kot občasni dohodek v višini 536,65 EUR (razlika med višino dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka = 146,28 EUR). Iz izpisa banke ..., kjer ima tožeča stranka odprt TRR izhaja, da je v obravnavanem obdobju prijela nakazila iz naslova preživnine, trikrat po 150,00 EUR, 95,00 EUR, 168,48 EUR ter 651,00 EUR in otroški dodatek v višini trikrat 63,45 EUR. Povprečni mesečni dohodek na člana družine tako znaša 757,35 EUR in presega višino dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožena stranka je zato prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP zavrnila.

3. Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo tožene stranke ne strinja. Toženi stranki očita napačno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje glede zneska preživnine v višini 651,00 EUR, ki naj bi ga tožeča stranka prejela dne 25. 4. 2017. Ta znesek predstavlja preplačilo dolga v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. I 361/2012 iz naslova neizterjane preživnine in ga je tožeča stranka, kakor izhaja iz potrdila, ki ga prilaga, bivšemu zakoncu vrnila dne 28. 4. 2017. Ta znesek zato ne predstavlja niti rednega niti kakršnegakoli drugačnega dohodka tožeče stranke.

4. Tožeča stranka toženi stranki očita tudi zmotno uporabo 20., 22. in 23. člena ZSVarPre, ki se na podlagi 14. člena ZBPP uporabljajo v postopkih dodelitve BPP. V zvezi s prejetim regresom navaja, da je ta občasni dohodek in je zato treba najprej ugotoviti povprečno mesečno višino dohodka in šele od tako ugotovljene povprečne mesečne višine dohodka odšteti 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, v posledici česar bi tožena stranka lahko iz tega naslova upoštevala zgolj znesek 81,36 EUR kot občasni dohodek družine iz naslova prejetega regresa v skupnem neto znesku 682,93 EUR. Nakazila preživnine, ki so rezultat izterjave neplačane preživnine, ne predstavljajo rednega periodičnega dohodka, temveč občasne dohodke in se zato pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Po tem, ko tožnica predstavi izračun prejemkov, zaključi, da znaša znesek dohodkov na družinskega člana njene družine 515,36 EUR. To pa pomeni, da povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega višine 585,12 EUR, določene kot cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, tožena stranka pa naj ji tudi povrne stroške postopka.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek), oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSvarPre v 8. členu določa osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 292,65 EUR (Ur. list RS, št. 66/2016 z dne 21. 10. 2016).

8. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter glede na dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP), to je po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Drugi odstavek istega člena ZBPP nadalje določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Pri tem je treba upoštevati, da so bile posamezne določbe v ZSVarPre črtane in so prenesene v ZUJPS.

9. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru odločilni za sprejeto odločitev. Na podlagi uradno pridobljenih podatkov je namreč tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Tožeča stranka v tožbi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje glede višine dohodkov, ki jih je, kot rečeno, tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti. Ker je, kakor izhaja iz upravnega spisa, tožena stranka z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožeča stranka navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, bi morala tožečo stranko pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnosti med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je ugotovila na podlagi uradnih podatkov (enako Upravno sodišče RS v sodbah št. I U 1449/2016 z dne 16. 11. 2016, I U 1134/2016 z dne 17. 9. 2016 in I U 496/2017 z dne 9. 5. 2017).

10. Ker tožena stranka tožeči stranki ni dala možnosti, da se izjavi, je dejansko stanje glede ključne okoliščine za odločitev, to je glede višine dohodkov tožeče stranke v relevantnem obdobju, nepopolno ugotovljeno, s tem pa so bila kršena tudi pravila postopka (3. točka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Sodišče je zato na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razčistiti navedeno odločilno dejansko okoliščino obravnavane sporne zadeve.

K točki II. izreka:

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, ki ga določa Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR, ti pa povišajo za 22% DDV torej za 62,70 EUR in znašajo skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).