Jedro

V 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.

Neutemeljeno je nadalje sklicevanje pritožnikov na 126. člen ZNP, saj stroški nasprotnih udeležencev, ki so predmet konkretnega sklepa, ne predstavljajo skupnih stroškov postopka, ki se nanašajo na vse solastnike, temveč zgolj stroške njihovega odvetniškega zastopanja. Ta določba pa tudi glede skupnih stroškov (to je takse, ki so jo plačali predlagatelji) v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj sodišče o delitvi ni vsebinsko odločilo in zato predlagatelji do povračila dela tega stroška niso upravičeni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (to je točki II izreka) potrdi.

II. Nasprotni udeleženci sami nosijo stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Predlagatelji so predlagali delitev nepremičnin, ki so v solasti članov Agrarne skupnosti B. Predlog so v teku postopka umaknili. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek zato ustavilo (točka I izreka) in predlagateljem naložilo, da nasprotnim udeležencem povrnejo 2.875,88 EUR stroškov postopka (točka II izreka).

2. Predlagatelji s pritožbo nasprotujejo stroškovni odločitvi. Menijo, da je sodišče zmotno uporabilo 35. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Navajajo, da je do umika predloga prišlo zato, ker so nekateri člani agrarne skupnosti preklicali svoje soglasje za delitev, ki so ga dali 24. 5. 2019. Ker je ustrezni kvorum pogoj za delitev, je do umika prišlo po krivdi nasprotnih udeležencev. V 35. in 126. členu ZNP za sprejeto odločitev ni podlage. Sodišče je odločilo le o stroških nasprotnih udeležencev, o skupnih stroških pa ne.

3. Nasprotni udeleženci so na pritožbo odgovorili. Menijo, da je odločitev pravilna. Soglasja za sodno delitev niso nikoli dali. Soglašali so le s tem, da se nepremičnine delijo zunaj sodnih postopkov. Skupnih stroškov (to je sodne takse) sodišče pri odločitvi ni upoštevalo zato, ker so jo plačali predlagatelji. Priglašajo stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se je postopek v tej zadevi začel pred uveljavitvijo novega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-11), je pritožbeno sodišče za presojo pravilnosti odločitve uporabilo pred tem veljavni zakon, to je Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP2).

6. ZNP vprašanje povračila stroškov ureja v 35. členu. Pravila, ki jih ta člen vsebuje, so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so zato drugačna kot pravila, ki veljajo v pravdnih postopkih in jih vsebuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vendar pa ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP3 v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.4 To stališče je, kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje, v sodni praksi ustaljeno5 in ga je utemeljeno upoštevalo pri odločitvi.

7. Neutemeljeno je nadalje sklicevanje pritožnikov na 126. člen ZNP, saj stroški nasprotnih udeležencev, ki so predmet konkretnega sklepa, ne predstavljajo skupnih stroškov postopka, ki se nanašajo na vse solastnike, temveč zgolj stroške njihovega odvetniškega zastopanja. Ta določba pa tudi glede skupnih stroškov (to je takse, ki so jo plačali predlagatelji) v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj sodišče o delitvi ni vsebinsko odločilo in zato predlagatelji do povračila dela tega stroška niso upravičeni.

8. V konkretnem primeru tudi niso izpolnjeni pogoji za uporabo petega odstavka 35. člena ZNP.6 Predlagatelji sicer trdijo, da so predlog umaknili zato, ker so nekateri od nasprotnih udeležencev preklicali soglasje za delitev, ki naj bi ga dali 24. 5. 2019, a spregledajo, da so predlog vložili pred tem (to je 24. 11. 2017) in že takrat brez soglasij. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče po branju zapisnika seje članov in solastnikov AS B. ter priloženega soglasja (priloga A18) ugotavlja, da se predloženo soglasje ne nanaša na sodni postopek delitve, ampak gre kvečjemu za soglasje, da se nepremičnine delijo izvensodno. Do preklica soglasja za sodno delitev torej niti ni moglo priti, ker ga nikoli ni bilo.7

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep potrdilo.

10. Ker predlagatelji pritožbenih stroškov niso priglasili, o njih pritožbeno sodišče ni odločalo. So pa stroške priglasili nasprotni udeleženci, a do njihovega povračila niso upravičeni. Odgovor na pritožbo namreč ni bil potreben in ni v ničemer pripomogel k odločitvi. Stroške so zato dolžni nositi sami (155. člen ZPP v zvezi z 165. členom ZPP ter 37. členom ZNP).

1 UL RS, št. 16/2019. 2 UL SRS, št. 30/86, 20/88, RS 19/94 -ZS, 87/02 - SPZ, 131/03 - odl. US, 77/08 - ZDZdr, 10/17 - ZPP-E, 16/19. 3 37. člen ZNP določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. 4 V prvem odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. 5 Poleg tistih, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, glej še odločbe VSL I Cp 1578/2005, VSC Cp 1905/2006, VSL I Cp 4680/2008, VSL II Cp 2623/2009, VSL I Cp 4153/2009, VSL I Cp 1813/2009, VSL I Cp 2105/2010, I Cp 421/2011, VSL II Cp 1736/2012 in druge. 6 Peti odstavek 35. člena ZNP določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. 7 Preklic soglasja je v pritožbi tudi sicer nekonkretiziran in neizkazan.