Jedro

Tožnik je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel novih dejstev, opredelil ali natančno navedel pa tudi ni dokazov, s katerimi razpolaga. Ker torej tožnik niti verjetno ni izkazal upravičenosti vložitve zahteve za obnovo postopka, je odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna, saj zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo postopka, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I K 39/2003 ter za zastopanje v tem postopku. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere izhaja, da želi vložiti zahtevo za obnovo zgoraj navedenega kazenskega postopka. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Ks 2187/2009 z dne 29. 3. 2010 izhaja, da je sodišče preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno tožniku s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. I K 39/2003 z dne 6. 9. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Kp 4/2006 z dne 27. 9. 2006 in mu izreklo kazen enega leta in šest mesecev zapora. Prosilcu je bila izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo enega leta in šest mesecev zapora ter preizkusno dobo pet let, določen pa mu je bil tudi pogoj, da v roku treh let od pravnomočnosti sodbe oškodovancu vrne znesek 18.693,04 EUR. Tožnik je navajal, da oškodovancu še ni plačal ničesar, ker dolga zaradi slabega premoženjskega stanja ni zmogel poravnati. Kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo se sme na zahtevo upravičenca obnoviti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku – v nadaljevanju ZKP (406. člen ZKP). 410. člen ZKP taksativno določa razloge, zaradi katerih se postopek lahko obnovi, skupna značilnost vse razlogov za obnovo postopka pa je, da pomenijo v procesnem smislu novoto, za katero sodišče v času izreka pravnomočne sodbe ni vedelo. Tožnik je v dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal, na kakšen način je posloval z oškodovanci in drugimi osebami, iz njegovih navedb pa ne izhaja, iz katerega izmed taksativno naštetih obnovitvenih razlogov želi vložiti zahtevo za obnovo kazenskega postopka, čeprav ga je sodišče k temu pozvalo. Ko je organ za brezplačno pravno pomoč tehtal, kolikšna je verjetnost izgleda za uspeh pri prosilcu, je ugotovil, da je verjetnost, da bi prosilec uspel z zahtevo za obnovo kazenskega postopka manjša kot pa verjetnost, da ne bi uspel, saj niti ne navaja, kateri razlog za obnovo postopka, bi naj bil podan. Zato organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar je po 1. alinei prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnikovo prošnjo zavrnil. Ker tožnik ni izpolnjeval vsebinskega pogoja iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se organ za brezplačno pravno pomoč z ostalimi pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni ukvarjal. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da nujno potrebuje brezplačno pravno pomoč, saj lahko le tako dokaže svojo nedolžnost ob upoštevanju vseh dejstev, ki predstavljajo v skladu s 410. členom ZPP nova dejstva oziroma dokaze in so potrebni pri obnovi postopka. Meni, da zadeva ima verjeten izgled za uspeh. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Kot izhaja iz predloženega spisa, je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo postopka v zgoraj navedeni kazenski zadevi. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti je tožnika z dopisom pozval, naj podrobno pojasni okoliščine zadeve, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, predvsem pa naj navede razlog za obnovo postopka ter dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, predloži pa naj tudi predmetno kazensko sodbo ter druge listine, s katerimi razpolaga. Opozoril ga je tudi na posledice v primeru, da temu pozivu ne bo sledil. Tožnik je na ta poziv odgovoril z dopisom z dne 8. 3. 2012, v katerem navaja, da prosi za brezplačno pravno pomoč v zadevah Ks 2187/2009 in I K 39/2003, ki sta obe medsebojno povezani. Vlogi je priložil ponovno izpolnjeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker prvotna ni bila izpolnjena v celoti, in obrazložitev razlogov za vložitev zahteve za obnovo postopka. V tej ponavlja okoliščine, zaradi katerih je bil uveden kazenski postopek, navaja, da se s kazensko sodbo ne strinja, ne navaja pa razlogov za obnovo kazenskega postopka, v smislu 210. člena ZKP. Predložil je tudi sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Ks 2187/2009 z dne 29. 3. 2010, iz katere izhaja, da se tožniku pogojna sodba pod številko I K 39/2003 z dne 6. 9. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Kp 4/2006 z dne 27. 9. 2006 prekliče in se tožniku izreče kazen enega leta in šest mesecev zapora. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku izrečena pogojna obsodba pod pogojem, da v roku treh let od pravnomočnosti sodbe oškodovancu vrne znesek v višini 18.693,04 EUR, ki je bil oškodovancu priznan pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi, št. I P 822/1996. Kot izhaja iz obrazložitve, tožnik tega zneska ni vrnil, ker nima denarja. Sodišče ugotavlja, da je tožnik nedvomno v težkem finančnem položaju, kljub temu pa bi moral izkazati vsaj minimalno pripravljenost za plačilo dolga, česar pa ni storil. Glede na to je senat odločil, da tožniku pogojno obsodbo prekliče in mu izreče določeno kazen eno leto in šest mesecev zapora.

Kazenski postopek, končan s pravnomočno sodbo, se sme obnoviti samo iz v 410. členu ZKP navedenih razlogov. Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna, saj je tožnik vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo zgoraj navedenega kazenskega postopka, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ne novih dejstev ne dokazov ni opredelil ali natančno navedel. Ker torej tožnik niti verjetno ni izkazal upravičenosti vložitve zahteve za obnovo postopka v zgoraj navedeni kazenski zadevi, je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zavrnil, pravilna.

Tožnik tudi s tožbenimi navedbami izpodbijane odločitve ne more omajati. Okoliščine, iz katerih namerava zahtevati obnovo kazenskega postopka, bi moral tožnik konkretno navesti že v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč, vendar tega niti po pozivu ni storil. Tudi v tožbi se tožnik le pavšalno sklicuje na 410. člen ZKP in na nova dejstva in dokaze, katerih pa tudi v tožbi ni določno navedel. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).