Jedro

V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je prekinitev predhodnega stečajnega postopka sicer primerna, vendar mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Vseeno je prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja prej izjema kot pravilo in po oceni sodišča druge stopnje terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Sicer mora sodišče v predhodnem stečajnem postopku o relevantnih vprašanjih samo odločiti s potrebnim dokaznim standardom na podlagi stanja v spisu. Na eni strani je treba upoštevati načelo ekonomičnosti postopka, ki govori proti podvajanju izvedbe dokazov tako v stečajnem kot v pravdnem postopku, na drugi strani pa načelo hitrosti postopka.

V konkretnem primeru je izvršilni postopek šele v fazi razveljavitve sklepa o izvršbi in torej v pravdnem postopku še ni bilo opravljeno niti eno procesno dejanje. Že zato glede na fazo pravdnega postopka, ti razlogi narekujejo sodišču, da v stečajnem postopku ob upoštevanju načela hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, ki v konkretnem primeru prevlada nad načelom ekonomičnosti postopka, ugotovi, na podlagi trditev in dokazov predlagatelja in dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ali obstoji upnikova aktivna procesna legitimacija in ali je podan razlog insolventnosti, vse v skladu z 231. in naslednjimi členi ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek z dnem 22. 2. 2023 do pravnomočnega končanja postopka, ki teče na podlagi predloga za izvršbo opr. št. 2179 VL 53408/2021 (procesno dejanje 65, v nadaljevanju p. d.). Aktivno procesno legitimacijo je predlagatelj (upnik, v nadaljevanju: predlagatelj) zatrjeval z imetništvom terjatve v višini 115.000,00 EUR, za katero ima izvršilni naslov po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 53408/2021 z dne 18. 8. 2021. Vendar je bilo s sklepom istega sodišča z dne 18. 1. 2023 razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti navedenega sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče je kot pravočasen in utemeljen upoštevalo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi in je navedeni sklep razveljavilo in zadevo odstopilo v reševanje pravdnemu sodišču. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa o predlagateljevih pritožbah zoper sklepa izvršilnega sodišča še ni bilo odločeno.1

2. Kar se tiče zatrjevane domneve insolventnosti po 14. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je sodišče ugotovilo, da upnik niti ni izkazal prehoda in obstoja zatrjevanih terjatev po Pogodbi o odstopu terjatev z dne 30. 11. 2016 in tudi znesek terjatev je bistveno višji, torej 175.753,20 EUR. Predlagatelj ni konkretno izkazal, katere terjatve in iz katerega pravnega posla niso bile plačane in ne more le trditi, da je neplačanih še 80.000,00 EUR. Dolžnik je ugovarjal tudi, da je iztekel triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe in je nedvomno, da so vse domnevne terjatve zastarale najkasneje 30. 11. 2019. 3. Ker je za obstoj zakonske domneve insolventnosti dolžnika na podlagi trajnejše nelikvidnosti iz 14. člena ZFPPIPP tudi nujno s stopnjo prepričanja ugotoviti obstoj predlagateljeve terjatve do dolžnika, je treba rešiti predhodno vprašanje glede neveljavnosti kreditne pogodbe. Zato, ker je že v teku postopek pred sodiščem pod opr. št. 2179 VL 53408/2021, bi bilo neekonomično, da bi sodišče v tem postopku ugotavljalo obstoj aktivne procesne legitimacije le v okviru odločanju o predhodnem vprašanju, ki velja samo za konkretni postopek. Stečajno sodišče kljub vezanosti na načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP) ne bo moglo postopati hitreje, kot bo to storilo pravdno sodišče. Tudi ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin ni mogoče trditi, da bi načelo hitrosti stečajnega postopka prevladalo na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva.

4. Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil (p. d. 68) in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da nemudoma odloči o predlogu predlagatelja za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

5. Dolžnik je na pritožbo odgovoril (p. d. 71) in je sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Upnik, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka kot upravičeni predlagatelj, mora verjetno izkazati svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). Najprej sodišče druge stopnje poudarja, da se v stečajnem postopku za ugotovitev upnikove procesne legitimacije ugotavlja verjetnost obstoja terjatve. Drži pa, da če naj bi bila predmetna terjatev edina neplačana terjatev dolžnika, je obstoj terjatve materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka, to je domnevne insolventnosti dolžnika po prvi alineji 1. točke drugega odstavka 14. ZFPPIPP. Insolventnost mora biti ugotovljena z gotovostjo, ker pomeni velik poseg v gospodarsko delovanje dolžnika.

8. V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je prekinitev predhodnega stečajnega postopka sicer primerna, vendar mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.2 Vseeno je prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja prej izjema kot pravilo in po oceni sodišča druge stopnje terja predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Sicer mora sodišče v predhodnem stečajnem postopku o relevantnih vprašanjih samo odločiti s potrebnim dokaznim standardom na podlagi stanja v spisu. Na eni strani je treba upoštevati načelo ekonomičnosti postopka, ki govori proti podvajanju izvedbe dokazov tako v stečajnem kot v pravdnem postopku, na drugi strani pa načelo hitrosti postopka.3

9. V konkretnem primeru je izvršilni postopek šele v fazi razveljavitve sklepa o izvršbi in torej v pravdnem postopku še ni bilo opravljeno niti eno procesno dejanje. Že zato glede na fazo pravdnega postopka, ti razlogi narekujejo sodišču, da v stečajnem postopku ob upoštevanju načela hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, ki v konkretnem primeru prevlada nad načelom ekonomičnosti postopka, ugotovi, na podlagi trditev in dokazov predlagatelja in dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ali obstoji upnikova aktivna procesna legitimacija in ali je podan razlog insolventnosti, vse v skladu z 231. in naslednjimi členi ZFPPIPP. Stečajno sodišče bo namreč lahko vsa pravno odločilna dejstva ugotovilo hitreje, kot bo lahko v konkretnem primeru to storilo pravdno sodišče. Na drugačno stališče ne more vplivati tudi razlog v izpodbijanem sklepu, da mora pravdno sodišče navedeno zadevo obravnavati prednostno (drugi odstavek 48. člena ZFPPIPP) in, da bo odločanje o predhodnem vprašanju glede utemeljenosti predlagateljeve terjatve veljalo le za ta postopek. Kot izhaja iz dosedanjih podatkov v spisu pa ne gre za zelo zapletena dejanska in pravna vprašanja. Pomembno je še, da bo s tem rešen tudi negotov položaj predlagatelja in dolžnika.

10. Pritožbeno uveljavljanje, da bi moralo stečajno sodišče upoštevati pravnomočen sklep o izvršbi, ki je izkazan s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, ni utemeljeno. Izvršilno sodišče je namreč že razveljavilo ta sklep kot tudi odločilo, da zaradi vloženega ugovora sklep o izvršbi razveljavi in da se bo zadeva obravnavala v pravdnem postopku.

11. Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo določbo 13. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ko je izdalo izpodbijani sklep in se ni odločilo, da bo samo rešilo predhodno vprašanje o (ne) utemeljenosti predlagateljeve terjatve.

12. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ob tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da odločanja o prekinitvi postopka ni vrnilo v nov postopek in bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o predlogu predlagatelja ter odločiti o tem, ali so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

____________________ 1 Iz podatkov izvršilnega sodišča izhaja, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 419/2023, 18. 4. 2023 predlagateljevi (upnikovi) pritožbi zavrnilo in sklepa potrdilo. 2 VSL sklep Cst 217/2019, 29. 5. 2019 (pravdni postopek je bil že v fazi pritožbenega preizkusa). 3 VSL sklep Cst 50/2020, 13. 2. 2020.