Jedro

Predlagateljica ni izkazala, da bi bila brez izdaje začasne odredbe ogrožena, ker ne bi bila spoštovana njena želja po pridobitvi poklica, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ niso izpolnjeni, pravilna. Namen predlagateljičinega predloga namreč ni usmerjen v dopustitev proste izbire srednješolskega programa, temveč z izbiro točno opredeljenih šol zasleduje vrnitev v domače okolje. To pa je v opreki z ukrepom namestitve v rejniško družino izven domačega kraja, ki ga je CSD sprejel zaradi zaščite njenih koristi in bo o njegovem nadaljnjem obstoju sodišče odločalo v posebnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe na dopustitev vpisa v Šolski center X. Y., in sicer na Srednjo poklicno in strokovno šolo X., smer tehnik računalništva, ali Srednjo šolo Y., smer frizer.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se želi vpisati na smer tehnik računalništva na Srednji poklicni in strokovni šoli X. ali smer frizer na Srednji šoli Y. Sedaj je vpisana na Srednjo prometno šolo v Z., a nima želje, da bi jo obiskovala, in tudi ne motivacije za njen uspešen zaključek. Stara je 15 let in razume pomen vpisa na srednjo šolo, hoče si pridobiti poklic, ki ga bo v življenju lahko z veseljem opravljala. Nasprotna udeleženca se za njene želje po šolanju v domačem kraju ne zmenita. Sprašuje se, kakšen standard zadostne verjetnosti glede želje po vpisu na drugo šolo bi še morala izraziti, da bi zadostila zahtevam sodišča. Odločitev v tej zadevi do vprašanja prenehanja rejništva ni prejudicialna, saj se lahko nahaja v dijaškem domu Šolskega centra X. Y. 3. Na pritožbo je odgovoril prvi nasprotni udeleženec CSD ... in predlagal njeno zavrnitev. Opozoril je, da predlagateljici nihče ne brani šolanja v predlagani smeri in jo bo pri prosti izbiri šolske smeri podprl. Predlagateljica je po odločbi CSD X. nameščena v rejniško družino, razlogov za prenehanje tega ukrepa za zdaj ni in proti materi še vedno teče kazenski postopek zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Predlagana izbira šole je 160 km oddaljena od rejniške družine, kar bi otežilo izvajanje ukrepa. Nasprotni udeleženec je s predlagateljico izvedel več razgovorov glede nadaljnjega šolanja in se je njena želja, da bi postala kriminalistka, pri vpisu upoštevala. Do spremembe v mišljenju je prišlo po daljšem razdobju bivanja z materjo v času karantene, kar je pri predlagateljici povzročilo zbeganost in nihanja v razpoloženju.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče mora v postopkih v družinskih razmerjih upoštevati načelo največje otrokove koristi. Da bi slednjo zagotovilo, lahko v primeru verjetnosti, da je otrok ogrožen, odloči z začasno odredbo, in sicer tudi pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe (161. v zvezi s 166. členom DZ) po postopku, ki ga ureja ZIZ (100. člen ZNP-1).

6. V obravnavani zadevi je predlagateljica s pravnomočno odločbo CSD X. 120-34 s 23. 2. 2018 nameščena v rejniško družino A. A. v ... Razlogi za izdajo ukrepa trajnejšega značaja so razvidni iz obrazložitve odločbe (priloga A 3), predlagateljica pa v obravnavani zadevi ni podala konkretnih trditev, da bi ti prenehali in da v domačem okolju ne bi bila več ogrožena. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje zaključku prvostopnega, da zgolj pavšalna navedba, da bo predlagala prenehanje rejništva, ker zanj ni več razlogov, glede na vsebino upravne odločbe o namestitvi v rejniško družino ne zadostuje.

7. Iz predlagateljičinega predloga izhaja, da se želi vpisati na srednjo šolo, ki bi ji omogočala pridobitev kvalifikacije za frizerja ali tehnika računalništva. Da bi ji bila takšna sprememba šolske smeri v bližini sedanje nastanitve onemogočena, ni zatrjevala, iz odgovorov nasprotnih udeleženk pa izhaja, da jo bosta pri spremembi šolskega programa podprli. Predlagateljica torej ni izkazala, da bi bila brez izdaje začasne odredbe ogrožena, ker ne bi bila spoštovana njena želja po pridobitvi poklica, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ niso izpolnjeni, pravilna. Namen predlagateljičinega predloga namreč ni usmerjen v dopustitev proste izbire srednješolskega programa, temveč z izbiro točno opredeljenih šol zasleduje vrnitev v domače okolje. To pa je v opreki z ukrepom namestitve v rejniško družino izven domačega kraja, ki ga je CSD sprejel zaradi zaščite njenih koristi in bo o njegovem nadaljnjem obstoju sodišče odločalo v posebnem postopku.

8. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa.