Pridobitev osebnih podatkov dolžnika s strani upnika

Datum

08.05.2023

Številka

07121-1/2023/606

Kategorije

Sodni postopki, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 3. 5. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, kje lahko pridobite podatke o rojstnem datumu, EMŠO, davčni številki in naslovu prebivališča osebe, zoper katero se vodi sodni postopek v vašo korist. Zanima vas tudi, kdo lahko te podatke pridobi. V nekem postopku smo vas obvestili, da pritožba zaradi zavrnitve zahteve za posredovanje podatkov, pri IP ni možna. Podatke potrebujete kot upnik za potrebe izvršilnega postopka.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem še pojasnjujemo, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih in pritožbenih postopkih.

Po mnenju IP ste do podatkov o rojstnem datumu, EMŠO, DŠ in naslovu prebivališča dolžnika upravičeni kot upnik na podlagi prvega in šestega odstavka 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, toda možnost pritožbe pri IP je omejena le na podatke iz uradnih evidenc. Upravičena uporabnika po 4. členu ZIZ sta tudi sodišče, ki vodi izvršilni postopek ter izvršitelj, toda njuno sodelovanje je odvisno od faze sodnega postopka in neuspešnosti upnika pri samostojnem pridobivanju podatkov. Kot zavezani upravljavec bi v vašem primeru – glede na to, da vam je znana tudi zaposlitev iskane osebe – teoretično lahko bil tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

O b r a z l o ž i t e v:

Na podlagi prvega in šestega odstavka 4. člena ZIZ je upnik, ki izkaže pravni interes z izvršilnim naslovom (domnevamo, da je v vašem primeru to pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine) upravičen do pridobitve EMŠO, DŠ in naslova dolžnika, in sicer od državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, drugih pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ter zasebnikov. Toda to je na praktični ravni izvedljivo le, če lahko upnik že v zahtevi ustrezno identificira dolžnika, kar pa je zgolj na podlagi osebnega imena v določenih primerih neizvedljivo.

Ker v vašem primeru poznate osebno ime in zaposlitev dolžnika, lahko ob izpolnjevanju pogojev iz 4. člena ZIZ, podatek o naslovu, EMŠO in DŠ morda pridobite od ZZZS, ki te podatke vodi na podlagi 79.b člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Zaposlitev dolžnika bi v tem primeru služila kot dodatni identifikator ob osebnem imenu.

Če v vašem primeru obstaja le ena oseba z osebnim imenom, s katerim razpolagate, ni izključeno, da bi lahko podatek o naslovu, EMŠO in DŠ morda lahko pridobili tudi od upravljavcev uradnih evidenc, na primer iz matičnega registra, katerega podatke uporabnikom zagotavljajo upravne enote.

Za vaš primer delno uporabna podlaga je lahko tudi četrti odstavek 39. člena ZVOP-2, ki določa, da upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

ZVOP-2 v 41. členu ureja postopkovna pravila pri pridobivanju osebnih podatkov od upravljavcev osebnih podatkov, če za podatke zaprošajo zunanji uporabniki na različnih področnih pravnih podlagah. ZVOP-2 v četrtem odstavku določa, da če je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteve v primeru, ko se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ (tj. IP). Kadar ta zavrne zahtevo ali kadar na prvi stopnji odloča nadzorni organ sam, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek. Tako na primer zbirka podatkov o zaposlenih delavcih, ki jo vodi delodajalec iz javnega ali zasebnega sektorja, ni uradna evidenca ali javna knjiga.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka