Jedro

V skladu z določbo drugega odstavka 53. čl. ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Predlog za plačevanje dolga v obrokih ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, niti drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. P 157/95, z dne 4. 9. 1997 dovolilo izvršbo proti dolžnici zaradi izterjave zneska 679.887,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 1995 dalje, izvršilnih stroškov v znesku 6.967,00 SIT in pravdnih stroškov v znesku 8.249,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4. 9. 1997 dalje do plačila ter izvršilnih stroškov tega postopka, ki jih je odmerilo na 13.500,00 SIT.

Zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno ugovarja dolžnica, ki navaja, da podaja predlog za prekinitev odločbe o izvršbi z utemeljitvijo, da na naslovu ... že dve leti več ne stanuje, ampak je bilo to le stanovanje v najemu, tako da rubeža na tem naslovu ne bo mogoče izvajati. Stanovanje, kjer se nahaja sedaj, je v najemu, sama pa je trenutno v Nemčiji. Dolgu ne oporeka, ampak navaja, da je v letu 1995 prosila SKB za plačilo v manjših obrokih, vendar ji niso nikoli odgovorili. Dolžnica bi bila pripravljena plačevati 20.000,00 SIT mesečno.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen in ga je v skladu z drugim odstavkom 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

V skladu z določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. To pomeni, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ugovor utemeljuje in predložiti dokaze.

Dolžnica v ugovoru dolg izrecno priznava, navaja le, da bi ga želela odplačevati obročno, vendar zakon takšne možnosti ne predvideva.

Dolžnica tudi ne navaja nobenega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ki jih zakon primeroma našteva, ne drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Njeno zatrjevanje, da na naslovu ... ne živi več in zato tam rubeža ne bo mogoče opraviti ter da je v Nemčiji, ne more preprečiti izvršbe.

Ker dolžnica ni navedla niti dejstev s katerimi bi utemeljila ugovor, pa tudi ni predložila nobenih dokazov, je njen ugovor neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in ker tudi ni našlo razlogov, na katere na podlagi določbe drugega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-1977) v zvezi s 381. členom ZPP (1977) in 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP (1977) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15. 4. 1999) je bilo v postopku na drugi stopnji potrebno uporabiti določbe zveznega Zakona o pravdnem postopku (Url. SFRJ 4/1977).