Jedro

Projektna dokumentacija, ki je v spisu, ima vse predpisane sestavine po tedaj veljavnem Pravilniku o projektni dokumentaciji, saj v skladu s 17. členom omenjenega pravilnika vsebuje zbirno poročilo, v katerem so zajeti vsi tisti podatki, ki jih organ potrebuje za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Upravne enote Ptuj št. 351-994/2007-42 (04065) z dne 25. 7. 2012 se odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka v znesku 80,00 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Prizadeta stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom in odločbo je prvostopenjski organ zavrnil predlog A.A. in B.B. - sedaj tožnikov za podaljšanje roka za predložitev dopolnjenega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in odločil, da se tožnikoma izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala na zemljišču s parc. št. 22/10 in 22/11, k.o. …, razveljavi ter se vloga tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo predmetne namembnosti objekta na navedenem zemljišču zavrne.

V svoji obrazložitvi navaja, da je bil tožnikoma dan tritedenski rok za predložitev dopolnjenega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in ker tožnika v tem roku dopolnitve nista predložila, temveč sta podala predlog za podaljšanje roka že po poteku roka, je bilo treba njun predlog za podaljšanje roka na podlagi tretjega odstavka 99. člena ZUP zavrniti. Nadalje navaja, da je C.C. - sedaj stranka z interesom, dne 13. 12. 2007 podal pravočasen predlog za obnovo postopka v predmetni zadevi in kot obnovitveni razlog navajal razlog po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker mu kot lastniku sosednjega zemljišča s parc. št. 22/5, k.o. …, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. V predlogu je navajal, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, saj je projektant za dostop do spornega objekta predvidel tudi dovozno pot po S strani obstoječega poslovno-stanovanjskega objekta, za katerega pa vplivnega območja ni prikazal. Predložil je tudi strokovno mnenje „Hrup v okolju“, ki ga je izdelala gospodarska družba D. d.o.o. Ker upravni organ tega mnenja ni štel za ekspertno mnenje iz 70. člena ZGO, je predlog predlagatelja za obnovo postopka s sklepom zavrgel. Drugostopenjski organ je pritožbo predlagatelja zoper ta sklep zavrnil, vendar je predlagatelj sprožil upravni spor. Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru, je s sodbo U 433/2008-12 z dne 2. 9. 2010 tožbi predlagatelja ugodilo, odpravilo sklep UE Ptuj št. 351-994/2007-5 z dne 21. 3. 2008 in zadevo vrnilo upravni enoti v ponoven postopek. V ponovljenem postopku je prvostopenjski organ dovolil obnovo postopka, končanega z odločbo o gradbenem dovoljenju. Obnova postopka je bila dovoljena iz razloga po tretjem odstavku 70. člena ZGO, ker predlagatelju zaradi napačno prikazanega vplivnega območja v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ni bila dana možnost udeležbe v postopku. V obnovljenem postopku je bila dne 16. 2. 2011 opravljena ustna obravnava, na kateri je predlagatelj obnove postopka zatrjeval, da tožnika za dostop do spornega objekta uporabljata tudi S dovozno pot, medtem ko sta tožnika zatrjevala, da za dostop uporabljata le J dovozno pot. Organ je menil, da samo dejstvo, da je v risbi prikazana tudi S dovozna pot, še ne pomeni, da je navedena dovozna pot tudi predmet PGD. Zato je ocenil, da dostop do obravnavanega skladišča ni predviden po S dovozni poti, saj iz PGD izhaja le, da je predviden po J poti, cestni priključek na občinsko cesto pa je izveden v skladu s cestno prometnimi predpisi z Z strani. Zato je v ugotovitvenem postopku gradbeno dovoljenje, ki je predmet obnove postopka, pustil v veljavi. Po vloženi pritožbi predlagatelja je drugostopenjski organ odločbo prvostopenjskega organa odpravil in mu zadevo vrnil v ponovni postopek. Očital mu je, da niti v prejšnjem, niti v obnovljenem postopku, končanem z gradbenim dovoljenjem z dne 25. 7. 2007, ni opravil presoje, ali je v območju, kjer ležita sporni zemljišči, sploh dovoljena sprememba namembnosti objekta iz strojne lope v skladišče gradbenega materiala. Po mnenju drugostopenjskega organa pa tudi ni bilo zanesljivo ugotovljeno dejstvo, kje poteka dovoz do zemljišča strank. Zato bi moral prvostopenjski organ tožnika pozvati, da dopolnita projekt z natančno navedbo in s prikazom dostopa do njunega objekta. V ponovnem ugotovitvenem postopku je zato prvostopenjski organ tožnika pozval, da predložita dopolnjen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar pa tožnika v postavljenem roku nista predložila dopolnitve dokumentacije, temveč sta že po poteku roka predlagala podaljšanje roka, zaradi česar je bil predlog za podaljšanje roka prepozen. Ker torej tožnika nista predložila dopolnitve zahtevane dokumentacije, to pomeni, da projekt nima vseh z zakonom predpisanih sestavin, kar je eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je bilo treba izdano gradbeno dovoljenje razveljaviti in zahtevek tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja že iz tega razloga zavrniti. Tega, ali je sprememba namembnosti objekta iz strojne lope v skladišče gradbenega materiala po PUP dovoljena, upravni organ ni ugotavljal, ker je bilo treba vlogo zavrniti že iz zgoraj navedenega razloga.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil. Ker iz projekta ni razvidno, kje točno bosta investitorja izvajala dovoz do objekta, projekt v tem delu ni izdelan v skladu s PUP, kar je po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 ovira za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato je prvostopenjski organ že iz tega razloga zahtevek tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja pravilno zavrnil. Ker tožnika projekta tudi nista dopolnila v skladu s 17. členom Pravilnika o projektni dokumentaciji o tem, kakšna je pretežna namembnost območja in ali bo sprememba namembnosti objekta vplivala na namembnost območja, je projekt tudi v tem delu pomanjkljiv, saj brez tega ni mogoče presoditi dopustnosti spremembe namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala. Ker projekt tudi v tem delu ni dopolnjen, je prvostopenjski organ pravilno sam odločil o stvari in zahtevek tožnikov tudi iz tega razloga pravilno zavrnil. Tožnika vlagata obširno tožbo, v kateri navajata, da je imel prvostopenjski organ pri svojem odločanju na razpolago vso potrebno dokumentacijo. Prvostopenjskemu organu sta predložila popoln projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim organ razpolaga že od same vložitve vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala. V ponovnem ugotovitvenem postopku je prvostopenjski organ tožnika sicer res pozval na dopolnitev PGD, kar tožnika nista storila, ker menita, da že predložena projektna dokumentacija vsebuje vse sestavine, kot jih predvideva ZGO-1. Tožnika sta sicer po izteku roka res zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev PGD, vendar to dejstvo ne more vplivati na vsebino že predložene dokumentacije. V PGD je kot dostop na javno cesto naveden obstoječi cestni priključek na občinsko cesto z Z strani z občinske ceste Velovlek – Pacinje, urejena površina za mirujoči promet pa je urejeno parkirišče na dvorišču. Prav tako je pri opisu lokacijskih podatkov, vsebinsko enako navedeno, da je dostop oziroma dovoz do objekta urejen s cestnim priključkom na občinsko cesto in je obstoječi cestni priključek izveden v skladu s cestno prometnimi predpisi z Z strani. Glede na dejansko stanje v naravi tako ni sporen dostop do predmetnega objekta z občinske ceste, ki se nahaja na Z strani tako obstoječega poslovno stanovanjskega objekta, kakor tudi predmetnega objekta skladišča za gradbeni material, temveč je sporno, ali dostop do občinske ceste poteka po S ali J strani omenjenih objektov. Glede na dejstvo, da je v PGD navedeno, da je cestni priključek obstoječi z Z strani ter da je utrjena površina za mirujoči promet urejeno parkirišče na dvorišču, je nedvomno, da projekt glede dovoza na javno cesto opredeljuje J stran glede na oba objekta, saj se urejeno parkirišče nahaja na J strani poslovno-stanovanjskega objekta. Na asfaltirano parkirišče pa se navezuje neposreden dovoz z Z strani, se pravi z občinske ceste, saj se cesta in urejeno parkirišče neposredno stikata. Tudi v samih grafičnih risbah je kot dovoz izrecno označen dostop do javne ceste z J strani. Na S strani je sicer prikazana dovozna pot, ki pa služi dostopu do vhoda v stanovanjski del obstoječega poslovno stanovanjskega objekta. Tudi v prikazu skupnega vplivnega območja je prav tako razvidno, da le-to, poleg samega objekta skladišča, obsega samo še obstoječo dovozno pot, ki poteka po J strani zemljišča ter smiselno enake podatke vsebuje tudi risba 011 2,3, ki prikazuje situacijo lege stavbe na zemljišču, tlorisno velikost in prikaz odmikov objekta od sosednjih parcel. Glede na tekstualni in grafični del PGD je torej nedvomno, da S dovozna pot ni predmet PGD, saj ni omenjena in označena v grafiki, kar je grafično nedvomno razvidno iz obeh risb, še posebej iz same risbe 0.10 1. Zato navedbe prvostopenjskega organa, da dostop do skladišča gradbenega materiala v projektu ni natančno prikazan, ker ni razvidno, kje dostop sploh poteka, niso pravilne. Zato je bil poziv, da naj se projekt dopolni z natančno navedbo in s prikazom dostopa, povsem nepotreben. Tožnika se tudi ne strinjata z navedbo drugostopenjskega organa, da naj bi bilo iz grafičnega dela projekta razvidno, da naj bi investitorja vršila dostop do spornega objekta na Z strani po zemljišču s parc. št. 775/1, saj je to edina javno dostopna pot. Ne drži torej, da bi tožnika vršila dostop tudi po S strani mimo zemljišča pritožnika, ker S stran v tekstualnem opisu ni omenjena, niti ni v grafičnem delu PGD prikazana kot dovoz do objekta. Glede na navedeno sta tekstualni in grafični del med sabo usklajena in ne dopuščata dvomov o tem, kje je dostop do skladišča. Ker S pot v PGD ni prikazana, to pomeni, da se je tudi brezpredmetno sklicevati na njeno vplivno območje. Tožnika s tem v zvezi opozarjata na sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, opr. št. U 433/2008 z dne 2. 9. 2010, v kateri je sodišče ugotovilo, da prvostopenjski organ ni ugotovil vseh bistvenih okoliščin glede predloženega strokovnega mnenja, ki ga je v predhodnih postopkih predložil pritožnik in po katerem naj bi bilo vplivno območje glede hrupa v PGD prikazano napačno. V postopku bi moral prvostopenjski organ po mnenju sodišča ugotoviti, ali je prikaz hrupa zaradi dejavnosti strojne lope mogoče šteti oziroma uporabiti kot prognozo hrupa za skladišče in če je predviden dostop po S dovozni poti, ugotoviti, ali je njeno vplivno območje prikazano v strokovnem mnenju in ali je na podlagi teh okoliščin mogoč sklep, da vplivno območje v obravnavanem primeru sega tudi na pritožnikovo zemljišče. Tega pa prvostopenjski organ ni nikoli ugotavljal. Tudi v primeru, če bi bila S dovozna pot v PGD predvidena za dostop do predmetnega skladišča, bi se v prvi vrsti moral ugotoviti njen vpliv na sosednjo zemljišče s parc. št. 22/5, k.o. …. Odločitev prvostopenjskega organa, da tožnika nista predložila PGD, ki bi bil izdelan v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZGO-1, tako ne more biti pravilna. Prikaz dovoza na javno cesto je jasno opisan, saj se dostopa na občinsko cesto preko obstoječega cestnega priključka z Z strani, urejeno parkirišče na dvorišču pa se neposredno stika z obstoječim cestnim priključkom. Glede na J lego obstoječega cestnega priključka in urejenega parkirišča je jasno, da je dostop predviden z J strani zemljišča s parc. št. 22/12 in enak zaključek izhaja tudi iz grafičnih risb, saj je na obeh risbah označen tako dovoz Z občinske ceste, kot tudi asfaltirano urejeno parkirišče. Predloženi PGD vsebuje vse zahtevane sestavine kot jih je zahteval 17. člen tedaj veljavnega Pravilnika (Zbirno projektno poročilo). Zbirno projektno poročilo je sestavni del predmetne PGD dokumentacije. V navedenem poročilu je podan opis usklajenosti projekta s prostorskimi akti in sicer so na območju zemljiške parcele 22/10 in 22/11 (sedaj 22/12), k.o. …, v veljavi prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj. Oznaka prostorske enote parcele št. 22/10 in 22/11 se nahaja v poselitvenem območju Pacinje P12-S4. V tem poselitvenem območju je opredeljena podrobnejša namenska raba, kot stanovanjsko območje s kmetijskimi gospodarstvi, na katerem se v skladu z 8. členom PUP med drugim dopuščajo vsi posegi v prostor, navedeni v 7. členu PUP. Le-ta v tretji alineji prvega odstavka dopušča spreminjanje namenske rabe objektov in naprav pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja. V zbirnem projektnem poročilu je navedeno, da je PGD za skladišče za gradbeni material v Pacinju/ sprememba namembnosti novega objekta / izdelan v skladu s pogoji PUP, kar pomeni, da je projektant pri projektiranju upošteval vse pogoje, ki jih določa veljavni PUP. Odgovor na vprašanje, kakšna je pretežna namembnost objekta in ali bo predlagana sprememba namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala vplivala na namembnost območja, pa mora dati upravni organ na podlagi presoje, ki jo mora opraviti v postopku na podlagi predložene dokumentacije in veljavnih prostorskih aktov. Tožnika sodišču predlagata, da tožbi ugodi in njuni vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala na navedenem zemljišču ugodi. Priglašata tudi stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni poslala.

C.C. - sedaj stranka z interesom, v odgovoru na tožbo navaja, da sta bila tožnika s pozivom organa pozvana, da v roku treh tednov po prejemu poziva predložita še najmanj dva izvoda ustrezno dopolnjenega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, katerega sestavine morajo biti usklajene. Tožnikoma je bil poziv za predložitev dopolnjenega projekta vročen dne 6. 4. 2012 in tožnika v skladu s pozivom nista reagirala. Šele na obravnavi dne 17. 7. 2012 je pooblaščenec tožnikov predlagal podaljšanje roka za predložitev manjkajoče dokumentacije. Vendar pa mora biti prošnja za podaljšanje roka vložena pred iztekom roka, zato je odločitev organa o tem, da se predlog za podaljšanje roka zavrne, pravilna. Ker tožnika nista predložila dopolnitve projekta, niti nista pravočasno predlagala podaljšanja roka za predložitev dopolnitve projekta, o pogojih za izdajo gradbenega dovoljenja ni bilo mogoče odločiti. Tožbena navedba, da se dostop vrši z občinske ceste s parc. št. 775/1, k.o …, sicer drži, vendar pa je potrebno poudariti, da se oba dovoza, tako dovoz po S strani, kot tudi dovoz po J strani, vršita z občinske ceste s parc. št. 775/1. Ne drži tožbena trditev, da tožnika dostop ne vršita po S strani. Poleg tega, da namreč to ne drži, je že iz same skice razvidno, da je S dovozna pot vrisana na skici. Poleg tega je stranka z interesom že na ustno obravnavi to, da tožnika S dovozno pot uporabljata za dostop do obravnavanega skladišča, dokazala tudi s številnimi fotografijami. Tako ne drži navedba tožnikov, da S dovoz uporabljata le v privatne namene, saj ga uporabljata za dostop do strojne lope. Skladišče gradbenega materiala tudi ni fizično ločeno od dostopa na S strani, kar bi se pričakovalo, v kolikor bi S dostop res bil namenjen za dostop za privatne potrebe tožnikov in ne za dostop do skladišča gradbenega materiala. Pojasnjuje, da sta tožnika sedaj na S dovozni poti postavila vrata, vendar pa so ta vrata odprta in to ravno v času, ko imata tožnika v zvezi z njuno dejavnostjo odpiralni čas. Prav tako so vrata odprta, kadar poslujeta izven delovnega časa. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala je S dovozna pot vrisana, vendar pa za ta dovoz projektant ni predvidel vplivnega območja. Tako je več kot očitno, da v projektu ni upoštevana stranka z interesom kot stranka v postopku zaradi vpliva zaradi uporabe dovozne poti po S strani. Že na prvi pogled je jasno, da vplivno območje, glede na velikost, dostopa tudi na nepremičnino v lasti stranke z interesom, ki je sosednja in S dovozna pot poteka tik ob njem. S tem je bila gradbena dokumentacija pripravljena vsaj nestrokovno in zavajajoče. Stranka z interesom sodišču predlaga, da tožbo tožnikov zavrne. Priglaša tudi stroške postopka.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi iz listin upravnega spisa izhaja, da je bilo tožnikoma dne 24. 3. 2005 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo strojne lope na zemljišču s parc. št. 22/10 in 22/11, k.o. …. Nato jima je bilo dne 25. 7. 2007 izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala. Na podlagi tega gradbenega dovoljenja jima je bilo dne 25. 9. 2007 izdano tudi uporabno dovoljenje za poslovne prostore skladišča gradbenega materiala.

Po predlogu C.C., sedaj stranke z interesom, je Upravna enota (UE) Ptuj s sklepom z dne 25. 11. 2010 (v ponovljenem postopku, na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, oddelka v Mariboru, št. U 433/2008 z dne 2. 9. 2010) odločila, da se dovoli obnova postopka, končanega z odločbo UE Ptuj z dne 25. 7. 2007, s katero je bilo tožnikoma izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala, v obsegu, da se postopka udeležuje tudi predlagatelj obnove. V obnovljenem postopku je Upravna enota Ptuj z odločbo z dne 21. 3. 2011, dne 25. 7. 2007 tožnikoma izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala, pustila v veljavi. Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ je to odločbo UE Ptuj odpravilo in zadevo vrnilo UE v ponoven postopek. Navedlo je, da v postopku ni bilo ugotovljeno, ali je na predmetnem območju dovoljena sprememba namembnosti iz strojne lope v skladišče gradbenega materiala in da iz PGD projekta ni natančno razvidno, kje poteka dostop oziroma dovoz do spornega objekta, zato bi bilo treba investitorja pozvati, da projekt ustrezno dopolnita. V ponovljenem obnovljenem postopku je UE Ptuj, izdala (sedaj) izpodbijani sklep, s katerim je predlog tožnikov za podaljšanje roka za predložitev dopolnjenega projekta za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnila in odločbo, s katero je dne 25. 7. 2007 tožnikoma izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala razveljavila ter zahtevek tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala zavrnila.

C.C. - sedaj stranka z interesom, ki se je obnovljenega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja udeleževal kot stranski udeleženec v smislu prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerem se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkaže svoj pravni interes, to je, svoje pravno varovane pravice, je obnovo postopka utemeljeval s tem, da tožnika vršita dostop do predmetnega objekta (tudi) po S dovozni poti, zaradi česar negativni vplivi v obliki hrupa segajo tudi na njegovo parcelo.

V zvezi z obnovo postopka se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Le-ta v 270. členu določa, da na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem in v obnovljenem postopku, pristojni organ izda odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo.

Pravno podlago za odločanje v obravnavani zadevi predstavlja Zakon o graditvi objektov. Le-ta v 54. členu določa, kaj vse mora investitor predložiti k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. V 66. členu pa določa pogoje, ob katerih upravni organ lahko izda gradbeno dovoljenje, med drugim tudi ali ima projekt vse predpisane sestavine. In prav to, ali je ta pogoj izpolnjen, je med strankama sporno. Ni pa sporno, da v obravnavanem primeru gradnjo na predmetni lokaciji urejajo prostorsko ureditveni pogoji za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj. Obravnavana lokacija leži v območju stanovanj in v območju poselitve Pacinje P-12-S4. Po 7. členu PUP so na predmetnem območju dovoljene tudi spremembe namembnosti objektov, če se s tem ne spreminja pretežna namenska raba območja.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je bilo gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti objekta razveljavljeno in zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, ker projektna dokumentacija ne vsebuje vseh predpisanih sestavin po Pravilniku o projektni dokumentaciji (Pravilnik), niti ne po drugem odstavku 58. člena ZGO-1, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1. Tožena stranka razlogom izpodbijane odločbe pritrjuje. Tožnika nasprotno navajata, da za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjujeta vse pogoje.

Po proučitvi zadeve sodišča ugotavlja, da izpodbijana odločitev ni pravilna. Sodišče pritrjuje tožnikoma, da projektna dokumentacija, ki je v spisu, ima vse predpisane sestavine po tedaj veljavnem Pravilniku o projektni dokumentaciji (Pravilnik), saj v skladu s 17. členom (tedanjega) Pravilnika vsebuje zbirno poročilo, v katerem so zajeti vsi tisti podatki, ki jih organ potrebuje za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako vsebuje tudi prikaz dovoza na javno cesto (drugi odstavek 58. člena ZGO-1). Iz grafičnega dela projektne dokumentacije je razvidno, da le-ta predvideva dovoz do spornega objekta z Z strani občinske ceste na asfaltirano površino, ki je na J strani objekta (0-vodilna mapa; grafični del št. lista 011 2,3). V tekstualnem delu vodilne mape (str. 9/12) pa je navedeno, da je cestni priključek na občinsko cesto obstoječi (priključek) z Z strani, z občinske ceste Velovlek-Pacinje in da je utrjena površina za mirujoči promet urejeno parkirišče na dvorišču. Ker je urejena površina za mirujoči promet na J strani objekta, sodišče soglaša s tožnikoma, da to ne dopušča dvoma o tem, kje je dovoz do objekta in da projekt glede dovoza na javno cesto opredeljuje J stran. Navedeno pa tudi po mnenju sodišča pomeni, da sta grafični in tekstualni del dokumentacije med seboj usklajena. Na S strani objekta je v projektu sicer res vrisana dovozna pot, vendar projektna dokumentacija ne predvideva dovoza do obravnavanega objekta s S strani. Ker projektna dokumentacija tega ne predvideva, se stranka z interesom tudi po mnenju sodišča ne more uspešno sklicevati na vplivno območje zaradi dovoza do objekta po S dovozni poti. Glavni ugovor stranke z interesom, da tožnika vršita dovoz do objekta po S dovozni poti, zato za ta upravni spor ne more biti relevanten, ker to ni stvar tega postopka, ampak je morebiten dovoz do objekta po S dovozni poti stvar inšpekcijskih postopkov.

Glede na tako ugotovljena dejstva sta po presoji sodišča upravna organa sprejela napačen sklep glede dejanskega stanja, v posledici tega pa ni bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Zato je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ o zahtevku tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja ponovno odločiti in pri tem upoštevati, da stranka z interesom (ki je zatrjevala, da je dovozna pot do spornega objekta predvidena tudi po S strani tega objekta mimo njenega zemljišča) ni izkazala pravne koristi (po 43. členu ZUP) za pritegnitev v postopek. Sodišče pripominja, da je bil postopek končan s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem obnovljen po 9. točki 260. člena ZUP, torej izključno zaradi varovanja pravic in pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka (stranka z interesom), zato bi z odločanjem o tem, ali je sprememba namembnosti objekta skladna s PUP (kar je bil napotek upravnega organa druge stopnje) bilo poseženo v že pravnomočno gradbeno dovoljenje z dne 25. 7. 2007 (gl. sodbo VS RS X Ips 114/2011 z dne 5. 12. 2012). Ker sta tožnika smiselno predlagala tudi opravo glavne obravnave, sodišče pojasnjuje, da le-te ni opravilo, temveč je odločilo na nejavni seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti (1. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

Tožnika sta zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, jima je tožena stranka dolžna, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožnikoma prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji senata in tožnika v postopku nista imela pooblaščenca.

Stroškovni zahtevek stranke z interesom je sodišče zavrnilo, ker stranka z interesom s svojim predlogom, da sodišče tožbo zavrne, ni uspela. Odločitev temelji na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku, ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja.