Jedro

Jedro

Jedro

Rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ) začne v tipičnem položaju teči, ko prevzemnik naročila da o opravljenem poslu račun (771. člen OZ). Načelo predvidljivosti terja, da je tako tudi tedaj, ko je nagrada v pogodbi že opredeljena v fiksnem znesku ter so opravljene storitve abstraktno opisane v pogodbi, njihov dejanski obseg in vsebina pa konkretizacija abstraktnega pogodbenega dejanskega stanu.

Rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ) začne v tipičnem položaju teči, ko prevzemnik naročila da o opravljenem poslu račun (771. člen OZ). Načelo predvidljivosti terja, da je tako tudi tedaj, ko je nagrada v pogodbi že opredeljena v fiksnem znesku ter so opravljene storitve abstraktno opisane v pogodbi, njihov dejanski obseg in vsebina pa konkretizacija abstraktnega pogodbenega dejanskega stanu.

Rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ) začne v tipičnem položaju teči, ko prevzemnik naročila da o opravljenem poslu račun (771. člen OZ). Načelo predvidljivosti terja, da je tako tudi tedaj, ko je nagrada v pogodbi že opredeljena v fiksnem znesku ter so opravljene storitve abstraktno opisane v pogodbi, njihov dejanski obseg in vsebina pa konkretizacija abstraktnega pogodbenega dejanskega stanu.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Revizija se zavrne.

I.Revizija se zavrne.

I.Revizija se zavrne.

II.Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Opredelitev zadeve

Opredelitev zadeve

Opredelitev zadeve

1.Tožnik v tej pravdi uveljavlja tožbeno oblikovalno upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Od sodišča zahteva, naj zniža plačilo nagrade, ki ga je tožnik dolžan po pogodbi plačati mandatarju (toženi stranki), češ da je "vnaprej dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami".

1.Tožnik v tej pravdi uveljavlja tožbeno oblikovalno upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Od sodišča zahteva, naj zniža plačilo nagrade, ki ga je tožnik dolžan po pogodbi plačati mandatarju (toženi stranki), češ da je "vnaprej dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami".

1.Tožnik v tej pravdi uveljavlja tožbeno oblikovalno upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Od sodišča zahteva, naj zniža plačilo nagrade, ki ga je tožnik dolžan po pogodbi plačati mandatarju (toženi stranki), češ da je "vnaprej dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami".

2.Tožena stranka je med drugim podala ugovor zastaranja. Odločitev o zavrnitvi ugovora zastaranja je tudi edini predmet presoje v tem revizijskem postopku.

2.Tožena stranka je med drugim podala ugovor zastaranja. Odločitev o zavrnitvi ugovora zastaranja je tudi edini predmet presoje v tem revizijskem postopku.

2.Tožena stranka je med drugim podala ugovor zastaranja. Odločitev o zavrnitvi ugovora zastaranja je tudi edini predmet presoje v tem revizijskem postopku.

Zakonska podlaga tožbenega oblikovalnega upravičenja

Zakonska podlaga tožbenega oblikovalnega upravičenja

Zakonska podlaga tožbenega oblikovalnega upravičenja

3.Če ni drugače dogovorjeno, mora naročitelj plačati prevzemniku naročila po opravljenem poslu (prvi odstavek 779. člena OZ). Če pa bi bilo vnaprej dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami, lahko naročitelj zahteva njegovo zmanjšanje (tretji odstavek 779. člena OZ).

3.Če ni drugače dogovorjeno, mora naročitelj plačati prevzemniku naročila po opravljenem poslu (prvi odstavek 779. člena OZ). Če pa bi bilo vnaprej dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami, lahko naročitelj zahteva njegovo zmanjšanje (tretji odstavek 779. člena OZ).

3.Če ni drugače dogovorjeno, mora naročitelj plačati prevzemniku naročila po opravljenem poslu (prvi odstavek 779. člena OZ). Če pa bi bilo vnaprej dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami, lahko naročitelj zahteva njegovo zmanjšanje (tretji odstavek 779. člena OZ).

Relevantno dejansko stanje

4.Tožnik (naročitelj) je s tožencem (mandatarjem) sklenil pogodbo o finančnem svetovanju pri nakupu delnic. Znesek plačila, dogovorjen v pogodbi, je 300.000 EUR in DDV. Na podlagi te pogodbe mu je mandatar izstavil račun za 366.000 EUR. Naročitelj ga je zavrnil in zahteval znižanje plačila. Mandatar je nato v drugem pravdnem postopku I P 1972/2016 plačilo zahteval s tožbo, naročitelj pa je z ugovorom zahteval znižanje plačila. Sodišče je v zadevi I P 1972/2016 mandatarju prisodilo celoten zahtevan znesek, obenem pa je odločilo, da bi moral naročitelj znižanje plačila uveljavljati s tožbo.

Relevantno dejansko stanje

Relevantno dejansko stanje

5.Naročitelj je znesek plačal in sprožil to pravdo z zahtevkom za znižanje plačila po pogodbi.

4.Tožnik (naročitelj) je s tožencem (mandatarjem) sklenil pogodbo o finančnem svetovanju pri nakupu delnic. Znesek plačila, dogovorjen v pogodbi, je 300.000 EUR in DDV. Na podlagi te pogodbe mu je mandatar izstavil račun za 366.000 EUR. Naročitelj ga je zavrnil in zahteval znižanje plačila. Mandatar je nato v drugem pravdnem postopku I P 1972/2016 plačilo zahteval s tožbo, naročitelj pa je z ugovorom zahteval znižanje plačila. Sodišče je v zadevi I P 1972/2016 mandatarju prisodilo celoten zahtevan znesek, obenem pa je odločilo, da bi moral naročitelj znižanje plačila uveljavljati s tožbo.

4.Tožnik (naročitelj) je s tožencem (mandatarjem) sklenil pogodbo o finančnem svetovanju pri nakupu delnic. Znesek plačila, dogovorjen v pogodbi, je 300.000 EUR in DDV. Na podlagi te pogodbe mu je mandatar izstavil račun za 366.000 EUR. Naročitelj ga je zavrnil in zahteval znižanje plačila. Mandatar je nato v drugem pravdnem postopku I P 1972/2016 plačilo zahteval s tožbo, naročitelj pa je z ugovorom zahteval znižanje plačila. Sodišče je v zadevi I P 1972/2016 mandatarju prisodilo celoten zahtevan znesek, obenem pa je odločilo, da bi moral naročitelj znižanje plačila uveljavljati s tožbo.

6.Mandatarjeva obveznost, opisana v 2. členu pogodbe, je povzeta v 8. točki sodbe sodišča prve stopnje. Gre za abstrakten opis mandatarjevih nalog, katerih osrednji cilj je bil nakup delnic družbe Daj - dam, d. d..

5.Naročitelj je znesek plačal in sprožil to pravdo z zahtevkom za znižanje plačila po pogodbi.

5.Naročitelj je znesek plačal in sprožil to pravdo z zahtevkom za znižanje plačila po pogodbi.

7.Pomembnejši datumi življenjskega primera:

6.Mandatarjeva obveznost, opisana v 2. členu pogodbe, je povzeta v 8. točki sodbe sodišča prve stopnje. Gre za abstrakten opis mandatarjevih nalog, katerih osrednji cilj je bil nakup delnic družbe Daj - dam, d. d..

6.Mandatarjeva obveznost, opisana v 2. členu pogodbe, je povzeta v 8. točki sodbe sodišča prve stopnje. Gre za abstrakten opis mandatarjevih nalog, katerih osrednji cilj je bil nakup delnic družbe Daj - dam, d. d..

‒Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena 11. 12. 2015;

7.Pomembnejši datumi življenjskega primera:

7.Pomembnejši datumi življenjskega primera:

‒Mandatar je račun izstavil 18. 5. 2016;

‒ Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena 11. 12. 2015;

‒Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena 11. 12. 2015;

‒Sodbi v predhodnem postopku P 1972/2016 sta bili izdani 11. 12. 2019 (P 1972/2016 ) in 6. 1. 2021 (I Cp 1739/2020);

‒Mandatar je račun izstavil 18. 5. 2016;

‒ Mandatar je račun izstavil 18. 5. 2016;

‒Tožba v tej pravdi je bila vložena 7. 4. 2021.

‒ Sodbi v predhodnem postopku P 1972/2016 sta bili izdani 11. 12. 2019 (P 1972/2016 ) in 6. 1. 2021 (I Cp 1739/2020);

‒Sodbi v predhodnem postopku P 1972/2016 sta bili izdani 11. 12. 2019 (P 1972/2016 ) in 6. 1. 2021 (I Cp 1739/2020);

Odločitev sodišč prve in druge stopnje

‒Tožba v tej pravdi je bila vložena 7. 4. 2021.

‒ Tožba v tej pravdi je bila vložena 7. 4. 2021.

8.Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo o ugovoru zastaranja (315.a člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Presodilo je, da je zastaranje začelo teči, ko je mandatar izstavil račun ter zato splošni petletni zastaralni rok do vložitve tožbe v tej pravdi še ni potekel.

Odločitev sodišč prve in druge stopnje

Odločitev sodišč prve in druge stopnje

9.Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in sodbo potrdilo.

8.Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo o ugovoru zastaranja (315.a člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Presodilo je, da je zastaranje začelo teči, ko je mandatar izstavil račun ter zato splošni petletni zastaralni rok do vložitve tožbe v tej pravdi še ni potekel.

8.Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo o ugovoru zastaranja (315.a člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Presodilo je, da je zastaranje začelo teči, ko je mandatar izstavil račun ter zato splošni petletni zastaralni rok do vložitve tožbe v tej pravdi še ni potekel.

Sklep o dopustitvi revizije

10.Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 207/2024 z dne 2. 10. 2024 dopustilo revizijo toženke glede naslednjega vprašanja:

9.Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in sodbo potrdilo.

9.Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in sodbo potrdilo.

Kdaj začne teči rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ), še zlasti, ko te niso bistvene in šteje le uspeh - s sklenitvijo dogovora o višini nagrade, z dosego uspeha, ki je pogoj za dogovorjeno plačilo ali z izstavitvijo računa za plačilo nagrade oziroma zapadlostjo tega računa?

Sklep o dopustitvi revizije

Sklep o dopustitvi revizije

Navedbe strank v revizijskem postopku

10.Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 207/2024 z dne 2. 10. 2024 dopustilo revizijo toženke glede naslednjega vprašanja:

10.Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 207/2024 z dne 2. 10. 2024 dopustilo revizijo toženke glede naslednjega vprašanja:

11.Tožena stranka se v reviziji zavzema za navezavo teka zastaranja na zgodnejši datum. Trdi, da je bila obveznost tožniku v celoti znana že ob sklenitvi pogodbe 11. 12. 2015, zato naj bi tudi rok za uveljavljanje znižanja plačila začel teči že s sklenitvijo pogodbe. Obveznost je bila jasno definirana, zato ni bilo razloga, da bi moral zaradi kakšne dodatne informacije tožnik čakati na izstavitev računa. Račun ima le dve postavki: dogovorjeno nagrado in DDV. Edina nejasnost je bila, ali bo dosežen uspeh, kar je bil pogoj za obveznost plačila. Da je obveznost plačila nastopila je bilo tako jasno, ko je bila uspešno sklenjena prodajna pogodba za delnice - 25. 3. 2016. Tudi ob navezavi na ta datum je zahtevek zastaral.

Kdaj začne teči rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ), še zlasti, ko te niso bistvene in šteje le uspeh - s sklenitvijo dogovora o višini nagrade, z dosego uspeha, ki je pogoj za dogovorjeno plačilo ali z izstavitvijo računa za plačilo nagrade oziroma zapadlostjo tega računa?

Kdaj začne teči rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ), še zlasti, ko te niso bistvene in šteje le uspeh - s sklenitvijo dogovora o višini nagrade, z dosego uspeha, ki je pogoj za dogovorjeno plačilo ali z izstavitvijo računa za plačilo nagrade oziroma zapadlostjo tega računa?

12.Tožeča stranka se v odgovoru na revizijo opredeljuje do vseh potencialnih časovnih točk, na katere bi se lahko navezal tek zastaranja. Časovni točki sklenitve pogodbe oporeka zato, ker tedaj stranki še nista mogli biti seznanjeni z dejanskim obsegom opravljenih storitev. Časovni točki sklenitve pogodbe o nakupu delnic nasprotuje zato, ker to sploh ni bila zadnja aktivnost v nizu pogodbenih obveznosti toženke. To konkludentno izhaja tudi iz dejstva, da je račun izstavila šele 18. 5. 2016, to je 15 dan po sklenitvi kreditne pogodbe v notarskem zapisu z dne 3. 5. 2016, kar se ujema z obveznostjo izdaje računa po 81. členu Zakona o dodani vrednosti (ZDDV-1). Naposled pritrjuje časovni točki izdaje računa, saj mora ta po 771. členu OZ vsebovati tudi poročilo o opravljenih storitvah.

Navedbe strank v revizijskem postopku

Navedbe strank v revizijskem postopku

Presoja Vrhovnega sodišča

11.Tožena stranka se v reviziji zavzema za navezavo teka zastaranja na zgodnejši datum. Trdi, da je bila obveznost tožniku v celoti znana že ob sklenitvi pogodbe 11. 12. 2015, zato naj bi tudi rok za uveljavljanje znižanja plačila začel teči že s sklenitvijo pogodbe. Obveznost je bila jasno definirana, zato ni bilo razloga, da bi moral zaradi kakšne dodatne informacije tožnik čakati na izstavitev računa. Račun ima le dve postavki: dogovorjeno nagrado in DDV. Edina nejasnost je bila, ali bo dosežen uspeh, kar je bil pogoj za obveznost plačila. Da je obveznost plačila nastopila je bilo tako jasno, ko je bila uspešno sklenjena prodajna pogodba za delnice - 25. 3. 2016. Tudi ob navezavi na ta datum je zahtevek zastaral.

11.Tožena stranka se v reviziji zavzema za navezavo teka zastaranja na zgodnejši datum. Trdi, da je bila obveznost tožniku v celoti znana že ob sklenitvi pogodbe 11. 12. 2015, zato naj bi tudi rok za uveljavljanje znižanja plačila začel teči že s sklenitvijo pogodbe. Obveznost je bila jasno definirana, zato ni bilo razloga, da bi moral zaradi kakšne dodatne informacije tožnik čakati na izstavitev računa. Račun ima le dve postavki: dogovorjeno nagrado in DDV. Edina nejasnost je bila, ali bo dosežen uspeh, kar je bil pogoj za obveznost plačila. Da je obveznost plačila nastopila je bilo tako jasno, ko je bila uspešno sklenjena prodajna pogodba za delnice - 25. 3. 2016. Tudi ob navezavi na ta datum je zahtevek zastaral.

O tem, da se tožbenim oblikovalnim pravicam po naravi sicer bolje prilegajo prekluzivni roki

12.Tožeča stranka se v odgovoru na revizijo opredeljuje do vseh potencialnih časovnih točk, na katere bi se lahko navezal tek zastaranja. Časovni točki sklenitve pogodbe oporeka zato, ker tedaj stranki še nista mogli biti seznanjeni z dejanskim obsegom opravljenih storitev. Časovni točki sklenitve pogodbe o nakupu delnic nasprotuje zato, ker to sploh ni bila zadnja aktivnost v nizu pogodbenih obveznosti toženke. To konkludentno izhaja tudi iz dejstva, da je račun izstavila šele 18. 5. 2016, to je 15 dan po sklenitvi kreditne pogodbe v notarskem zapisu z dne 3. 5. 2016, kar se ujema z obveznostjo izdaje računa po 81. členu Zakona o dodani vrednosti (ZDDV-1). Naposled pritrjuje časovni točki izdaje računa, saj mora ta po 771. členu OZ vsebovati tudi poročilo o opravljenih storitvah.

12.Tožeča stranka se v odgovoru na revizijo opredeljuje do vseh potencialnih časovnih točk, na katere bi se lahko navezal tek zastaranja. Časovni točki sklenitve pogodbe oporeka zato, ker tedaj stranki še nista mogli biti seznanjeni z dejanskim obsegom opravljenih storitev. Časovni točki sklenitve pogodbe o nakupu delnic nasprotuje zato, ker to sploh ni bila zadnja aktivnost v nizu pogodbenih obveznosti toženke. To konkludentno izhaja tudi iz dejstva, da je račun izstavila šele 18. 5. 2016, to je 15 dan po sklenitvi kreditne pogodbe v notarskem zapisu z dne 3. 5. 2016, kar se ujema z obveznostjo izdaje računa po 81. členu Zakona o dodani vrednosti (ZDDV-1). Naposled pritrjuje časovni točki izdaje računa, saj mora ta po 771. členu OZ vsebovati tudi poročilo o opravljenih storitvah.

13.Upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena OZ je primer oblikovalnega upravičenja.

Presoja Vrhovnega sodišča

Presoja Vrhovnega sodišča

14.Časovni omejitvi za uveljavljanje oblikovalnih pravic se po naravi stvari bolj prilegajo (krajši) prekluzivni roki kakor (daljši) zastaralni roki. Druga značilnost, ki se navezuje na časovno zamejitev uveljavljanja oblikovalnih pravic, je, da se mora po naravi stvari ta omejitev prilagoditi zahtevam živega, delujočega pogodbenega razmerja. Tudi iz tega razloga so ti roki krajši in prilagojeni značilnostim posameznega tipa oblikovalnega upravičenja ter največkrat, ne pa vselej (npr. roki za jamčevanje za stvarne napake), umeščeni med sklenitveno fazo na eni in skrajno točko izpolnitvene faze na drugi strani. Tretja lastnost je, da morajo biti ti roki izrecno določeni z zakonom. Ta zahteva je za rešitev obravnavane zadeve osrednjega in izhodiščnega pomena.

O tem, da se tožbenim oblikovalnim pravicam po naravi sicer bolje prilegajo prekluzivni roki

O tem, da se tožbenim oblikovalnim pravicam po naravi sicer bolje prilegajo prekluzivni roki

Zakaj je treba za konkreten oblikovalni zahtevek vseeno uporabiti pravila o zastaranju?

13.Upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena OZ je primer oblikovalnega upravičenja.

13.Upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena OZ je primer oblikovalnega upravičenja.

15.Sistem zastaralnih rokov je splošno pravilo, prekluzivni roki pa so izrecno določena izjema.

14.Časovni omejitvi za uveljavljanje oblikovalnih pravic se po naravi stvari bolj prilegajo (krajši) prekluzivni roki kakor (daljši) zastaralni roki. Druga značilnost, ki se navezuje na časovno zamejitev uveljavljanja oblikovalnih pravic, je, da se mora po naravi stvari ta omejitev prilagoditi zahtevam živega, delujočega pogodbenega razmerja. Tudi iz tega razloga so ti roki krajši in prilagojeni značilnostim posameznega tipa oblikovalnega upravičenja ter največkrat, ne pa vselej (npr. roki za jamčevanje za stvarne napake), umeščeni med sklenitveno fazo na eni in skrajno točko izpolnitvene faze na drugi strani. Tretja lastnost je, da morajo biti ti roki izrecno določeni z zakonom. Ta zahteva je za rešitev obravnavane zadeve osrednjega in izhodiščnega pomena.

14.Časovni omejitvi za uveljavljanje oblikovalnih pravic se po naravi stvari bolj prilegajo (krajši) prekluzivni roki kakor (daljši) zastaralni roki. Druga značilnost, ki se navezuje na časovno zamejitev uveljavljanja oblikovalnih pravic, je, da se mora po naravi stvari ta omejitev prilagoditi zahtevam živega, delujočega pogodbenega razmerja. Tudi iz tega razloga so ti roki krajši in prilagojeni značilnostim posameznega tipa oblikovalnega upravičenja ter največkrat, ne pa vselej (npr. roki za jamčevanje za stvarne napake), umeščeni med sklenitveno fazo na eni in skrajno točko izpolnitvene faze na drugi strani. Tretja lastnost je, da morajo biti ti roki izrecno določeni z zakonom. Ta zahteva je za rešitev obravnavane zadeve osrednjega in izhodiščnega pomena.

16."OZ že sam tudi izrecno pove, kdaj uporaba pravil o zastaranju ne pride v poštev: kadar zakon določa rok za vložitev tožbe ali za opravo določenega dejanja, po izteku katerega bi bila pravica izgubljena (345. člen OZ, enako prej 370. člen ZOR). Gre za t. i. prekluzivne roke (...). Analiza teh določb pokaže, da gre v veliki meri za oblikovalne pravice, katerih predmet ni določeno izpolnitveno ravnanje, pač pa so usmerjene v nastanek, spremembo ali prenehanje samega obligacijskega razmerja".¹

Zakaj je treba za konkreten oblikovalni zahtevek vseeno uporabiti pravila o zastaranju?

Zakaj je treba za konkreten oblikovalni zahtevek vseeno uporabiti pravila o zastaranju?

17.Zakonodajalec na oblikovalno upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena OZ ni navezal prekluzivnega roka. Ker je tako, veljajo zanj splošna pravila o zastaranju (345. člen OZ, argumentum a contrario). To pa pomeni, da pridejo ta pravila v poštev vključno z vso notranjo logiko tega instituta. Dopuščeno vprašanje zadeva prav uporabo notranje logike instituta zastaranja. Vrhovno sodišče mora vprašanje zastaranja rešiti ločeno od vprašanja vsebinske (ne)utemeljenosti konkretnega oblikovalnega zahtevka. Ta poudarek je potreben, ker se vprašanje vsebinske (ne)utemeljenosti oblikovalnega upravičenja v tej zadevi ves čas vsiljuje tudi v reševanje glede ugovora zastaranja, najbolj očitno prav v sami reviziji (glej del na 4. strani revizije o tem, da je nemoralno in v nasprotju s temeljnimi obligacijskimi načeli, če nalogodajalec oblikovalni zahtevek uveljavlja v tako pozni pogodbeni fazi, torej po tem, ko se je sam dogovoril za konkreten znesek plačila, nato počakal, da je mandatar izpolnil svoje pogodbene obveznosti, šele nato pa uveljavljal, da je zahtevano plačilo nesorazmerno).

Presoja začetka teka zastaranja

15.Sistem zastaralnih rokov je splošno pravilo, prekluzivni roki pa so izrecno določena izjema.

15.Sistem zastaralnih rokov je splošno pravilo, prekluzivni roki pa so izrecno določena izjema.

18.Razlagalna pot sodišča prve stopnje je, da že jezikovna razlaga tretjega odstavka med dvema možnostma za začetek teka zastaranja (sklenitev pogodbe ali izstavitev mandatarjevega računa) govori v prid drugi možnosti. Vrhovno sodišče s tem soglaša ter obenem zavrača še tretjo, vmesno možnost (časovno točko), ki jo kot mogočo navezno okoliščino ponuja revident. Navezno okoliščino prepoznava v trenutku, ko je bil opravljen osrednji posel (nakup delnic).

16."OZ že sam tudi izrecno pove, kdaj uporaba pravil o zastaranju ne pride v poštev: kadar zakon določa rok za vložitev tožbe ali za opravo določenega dejanja, po izteku katerega bi bila pravica izgubljena (345. člen OZ, enako prej 370. člen ZOR). Gre za t. i. prekluzivne roke (...). Analiza teh določb pokaže, da gre v veliki meri za oblikovalne pravice, katerih predmet ni določeno izpolnitveno ravnanje, pač pa so usmerjene v nastanek, spremembo ali prenehanje samega obligacijskega razmerja".¹

16."OZ že sam tudi izrecno pove, kdaj uporaba pravil o zastaranju ne pride v poštev: kadar zakon določa rok za vložitev tožbe ali za opravo določenega dejanja, po izteku katerega bi bila pravica izgubljena (345. člen OZ, enako prej 370. člen ZOR). Gre za t. i. prekluzivne roke (...). Analiza teh določb pokaže, da gre v veliki meri za oblikovalne pravice, katerih predmet ni določeno izpolnitveno ravnanje, pač pa so usmerjene v nastanek, spremembo ali prenehanje samega obligacijskega razmerja".¹

19.Primerjava konkretnega obračuna (čeprav v tem primeru vnaprej določena) in konkretno opravljenih storitev (čeprav skladnimi z abstraktnimi opisi izpolnitvenega ravnanja v pogodbi) je v popolnosti mogoča šele ex post facto. To utemeljuje sklep, da je navezna okoliščina za zahtevek po tretjem odstavku 779. člena OZ na splošno trenutek, ko mandatar izstavi obračun. Teza, da bi moralo v konkretnem primeru veljati drugače, ker sta bila oba sklopa dejstev (obseg storitev in višina nagrade) znana že prej, ni prepričljiva že zato, ker bi vnašala v pravni red negotovost.

17.Zakonodajalec na oblikovalno upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena OZ ni navezal prekluzivnega roka. Ker je tako, veljajo zanj splošna pravila o zastaranju (345. člen OZ, argumentum a contrario). To pa pomeni, da pridejo ta pravila v poštev vključno z vso notranjo logiko tega instituta. Dopuščeno vprašanje zadeva prav uporabo notranje logike instituta zastaranja. Vrhovno sodišče mora vprašanje zastaranja rešiti ločeno od vprašanja vsebinske (ne)utemeljenosti konkretnega oblikovalnega zahtevka. Ta poudarek je potreben, ker se vprašanje vsebinske (ne)utemeljenosti oblikovalnega upravičenja v tej zadevi ves čas vsiljuje tudi v reševanje glede ugovora zastaranja, najbolj očitno prav v sami reviziji (glej del na 4. strani revizije o tem, da je nemoralno in v nasprotju s temeljnimi obligacijskimi načeli, če nalogodajalec oblikovalni zahtevek uveljavlja v tako pozni pogodbeni fazi, torej po tem, ko se je sam dogovoril za konkreten znesek plačila, nato počakal, da je mandatar izpolnil svoje pogodbene obveznosti, šele nato pa uveljavljal, da je zahtevano plačilo nesorazmerno).

17.Zakonodajalec na oblikovalno upravičenje iz tretjega odstavka 779. člena OZ ni navezal prekluzivnega roka. Ker je tako, veljajo zanj splošna pravila o zastaranju (345. člen OZ, argumentum a contrario). To pa pomeni, da pridejo ta pravila v poštev vključno z vso notranjo logiko tega instituta. Dopuščeno vprašanje zadeva prav uporabo notranje logike instituta zastaranja. Vrhovno sodišče mora vprašanje zastaranja rešiti ločeno od vprašanja vsebinske (ne)utemeljenosti konkretnega oblikovalnega zahtevka. Ta poudarek je potreben, ker se vprašanje vsebinske (ne)utemeljenosti oblikovalnega upravičenja v tej zadevi ves čas vsiljuje tudi v reševanje glede ugovora zastaranja, najbolj očitno prav v sami reviziji (glej del na 4. strani revizije o tem, da je nemoralno in v nasprotju s temeljnimi obligacijskimi načeli, če nalogodajalec oblikovalni zahtevek uveljavlja v tako pozni pogodbeni fazi, torej po tem, ko se je sam dogovoril za konkreten znesek plačila, nato počakal, da je mandatar izpolnil svoje pogodbene obveznosti, šele nato pa uveljavljal, da je zahtevano plačilo nesorazmerno).

20.V tipičnih primerih uveljavljanje oblikovalnega upravičenja sploh ne bo mogoče, preden mandatar ne bo izstavil konkretiziranega računa. Zato v tipičnih primerih zastaranje navežemo ravno na trenutek izdaje računa. Če bi v konkretnem primeru presodili drugače, bi šlo za izjemo od tipičnega položaja, s čimer bi bilo poseženo v načelo pravne predvidljivosti.

Presoja začetka teka zastaranja

Presoja začetka teka zastaranja

21.Okoliščine konkretnega primera lahko učinkujejo tako, da zastaranje prek koncepta nepremostljivih ovir² in pravila o zadržanju začne teči kasneje, kakor v tipskem položaju. Ne morejo pa, nasprotno, okoliščine konkretnega primera povzročiti, da bi zastaranje v konkretnem primeru začelo teči prej (npr., ko je bila sklenjena pogodba o nakupu delnic ter dosežen uspeh), kakor v tipskem položaju. Sistem zastaranja mora biti za stranke predvidljiv.³

18.Razlagalna pot sodišča prve stopnje je, da že jezikovna razlaga tretjega odstavka med dvema možnostma za začetek teka zastaranja (sklenitev pogodbe ali izstavitev mandatarjevega računa) govori v prid drugi možnosti. Vrhovno sodišče s tem soglaša ter obenem zavrača še tretjo, vmesno možnost (časovno točko), ki jo kot mogočo navezno okoliščino ponuja revident. Navezno okoliščino prepoznava v trenutku, ko je bil opravljen osrednji posel (nakup delnic).

18.Razlagalna pot sodišča prve stopnje je, da že jezikovna razlaga tretjega odstavka med dvema možnostma za začetek teka zastaranja (sklenitev pogodbe ali izstavitev mandatarjevega računa) govori v prid drugi možnosti. Vrhovno sodišče s tem soglaša ter obenem zavrača še tretjo, vmesno možnost (časovno točko), ki jo kot mogočo navezno okoliščino ponuja revident. Navezno okoliščino prepoznava v trenutku, ko je bil opravljen osrednji posel (nakup delnic).

22.V prid razlagi, na kateri sloni izpodbijana sodba (oziroma sodba sodišča prve stopnje, ki ji izpodbijana sodba pritrdi), govori tudi ustavnoskladna razlaga.⁴ Zastaranje namreč predstavlja poseg v pravico do sodnega varstva. V dvomu mora zato pretehtati varstvo imetnika pravice do sodnega varstva. V konkretnem primeru je to tembolj utemeljeno, saj bi se uporaba pravila o zastaranju upirala vrednotni podstati samega zastaranja - to je, varstvu dolžnika pred tem, da bi ga prek sodišč zasledovali upniki obledelih pravnih razmerij iz preteklosti. Tožnik je namreč vsebinsko prišel na plan z istim ugovorom že v predhodni pravdi, še pred tem pa ob zavrnitvi izstavljenega računa.

19.Primerjava konkretnega obračuna (čeprav v tem primeru vnaprej določena) in konkretno opravljenih storitev (čeprav skladnimi z abstraktnimi opisi izpolnitvenega ravnanja v pogodbi) je v popolnosti mogoča šele ex post facto. To utemeljuje sklep, da je navezna okoliščina za zahtevek po tretjem odstavku 779. člena OZ na splošno trenutek, ko mandatar izstavi obračun. Teza, da bi moralo v konkretnem primeru veljati drugače, ker sta bila oba sklopa dejstev (obseg storitev in višina nagrade) znana že prej, ni prepričljiva že zato, ker bi vnašala v pravni red negotovost.

19.Primerjava konkretnega obračuna (čeprav v tem primeru vnaprej določena) in konkretno opravljenih storitev (čeprav skladnimi z abstraktnimi opisi izpolnitvenega ravnanja v pogodbi) je v popolnosti mogoča šele ex post facto. To utemeljuje sklep, da je navezna okoliščina za zahtevek po tretjem odstavku 779. člena OZ na splošno trenutek, ko mandatar izstavi obračun. Teza, da bi moralo v konkretnem primeru veljati drugače, ker sta bila oba sklopa dejstev (obseg storitev in višina nagrade) znana že prej, ni prepričljiva že zato, ker bi vnašala v pravni red negotovost.

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

20.V tipičnih primerih uveljavljanje oblikovalnega upravičenja sploh ne bo mogoče, preden mandatar ne bo izstavil konkretiziranega računa. Zato v tipičnih primerih zastaranje navežemo ravno na trenutek izdaje računa. Če bi v konkretnem primeru presodili drugače, bi šlo za izjemo od tipičnega položaja, s čimer bi bilo poseženo v načelo pravne predvidljivosti.

20.V tipičnih primerih uveljavljanje oblikovalnega upravičenja sploh ne bo mogoče, preden mandatar ne bo izstavil konkretiziranega računa. Zato v tipičnih primerih zastaranje navežemo ravno na trenutek izdaje računa. Če bi v konkretnem primeru presodili drugače, bi šlo za izjemo od tipičnega položaja, s čimer bi bilo poseženo v načelo pravne predvidljivosti.

23.Rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ) začne v tipičnem položaju teči, ko prevzemnik naročila da o opravljenem poslu račun (771. člen OZ). Načelo predvidljivosti terja, da je tako tudi tedaj, ko je nagrada v pogodbi že opredeljena v fiksnem znesku ter so opravljene storitve abstraktno opisane v pogodbi, njihov dejanski obseg in vsebina pa konkretizacija abstraktnega pogodbenega dejanskega stanu.

21.Okoliščine konkretnega primera lahko učinkujejo tako, da zastaranje prek koncepta nepremostljivih ovir² in pravila o zadržanju začne teči kasneje, kakor v tipskem položaju. Ne morejo pa, nasprotno, okoliščine konkretnega primera povzročiti, da bi zastaranje v konkretnem primeru začelo teči prej (npr., ko je bila sklenjena pogodba o nakupu delnic ter dosežen uspeh), kakor v tipskem položaju. Sistem zastaranja mora biti za stranke predvidljiv.³

21.Okoliščine konkretnega primera lahko učinkujejo tako, da zastaranje prek koncepta nepremostljivih ovir² in pravila o zadržanju začne teči kasneje, kakor v tipskem položaju. Ne morejo pa, nasprotno, okoliščine konkretnega primera povzročiti, da bi zastaranje v konkretnem primeru začelo teči prej (npr., ko je bila sklenjena pogodba o nakupu delnic ter dosežen uspeh), kakor v tipskem položaju. Sistem zastaranja mora biti za stranke predvidljiv.³

Odločitev o reviziji

22.V prid razlagi, na kateri sloni izpodbijana sodba (oziroma sodba sodišča prve stopnje, ki ji izpodbijana sodba pritrdi), govori tudi ustavnoskladna razlaga.⁴ Zastaranje namreč predstavlja poseg v pravico do sodnega varstva. V dvomu mora zato pretehtati varstvo imetnika pravice do sodnega varstva. V konkretnem primeru je to tembolj utemeljeno, saj bi se uporaba pravila o zastaranju upirala vrednotni podstati samega zastaranja - to je, varstvu dolžnika pred tem, da bi ga prek sodišč zasledovali upniki obledelih pravnih razmerij iz preteklosti. Tožnik je namreč vsebinsko prišel na plan z istim ugovorom že v predhodni pravdi, še pred tem pa ob zavrnitvi izstavljenega računa.

22.V prid razlagi, na kateri sloni izpodbijana sodba (oziroma sodba sodišča prve stopnje, ki ji izpodbijana sodba pritrdi), govori tudi ustavnoskladna razlaga.⁴ Zastaranje namreč predstavlja poseg v pravico do sodnega varstva. V dvomu mora zato pretehtati varstvo imetnika pravice do sodnega varstva. V konkretnem primeru je to tembolj utemeljeno, saj bi se uporaba pravila o zastaranju upirala vrednotni podstati samega zastaranja - to je, varstvu dolžnika pred tem, da bi ga prek sodišč zasledovali upniki obledelih pravnih razmerij iz preteklosti. Tožnik je namreč vsebinsko prišel na plan z istim ugovorom že v predhodni pravdi, še pred tem pa ob zavrnitvi izstavljenega računa.

24.Odgovor o tem, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da ugovor zastaranja ni utemeljen, ne pomeni nič drugega in nič več od tega, kakor da zahtevka ni mogoče materialnopravno zavrniti na podlagi pravil o zastaranju. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

O pridržanju odločitve o stroških

23.Rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ) začne v tipičnem položaju teči, ko prevzemnik naročila da o opravljenem poslu račun (771. člen OZ). Načelo predvidljivosti terja, da je tako tudi tedaj, ko je nagrada v pogodbi že opredeljena v fiksnem znesku ter so opravljene storitve abstraktno opisane v pogodbi, njihov dejanski obseg in vsebina pa konkretizacija abstraktnega pogodbenega dejanskega stanu.

23.Rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ) začne v tipičnem položaju teči, ko prevzemnik naročila da o opravljenem poslu račun (771. člen OZ). Načelo predvidljivosti terja, da je tako tudi tedaj, ko je nagrada v pogodbi že opredeljena v fiksnem znesku ter so opravljene storitve abstraktno opisane v pogodbi, njihov dejanski obseg in vsebina pa konkretizacija abstraktnega pogodbenega dejanskega stanu.

25.Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). Na tem pooblastilu temelji neodločitev o stroških.

Sestava senata in izid glasovanja

Odločitev o reviziji

Odločitev o reviziji

26.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno. (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

24.Odgovor o tem, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da ugovor zastaranja ni utemeljen, ne pomeni nič drugega in nič več od tega, kakor da zahtevka ni mogoče materialnopravno zavrniti na podlagi pravil o zastaranju. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

24.Odgovor o tem, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da ugovor zastaranja ni utemeljen, ne pomeni nič drugega in nič več od tega, kakor da zahtevka ni mogoče materialnopravno zavrniti na podlagi pravil o zastaranju. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

-------------------------------

O pridržanju odločitve o stroških

O pridržanju odločitve o stroških

1N. Zupan, Kritična analiza zastaranja in prekluzije v zasebnem pravu (doktorska naloga), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, str. 74.

25.Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). Na tem pooblastilu temelji neodločitev o stroških.

25.Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). Na tem pooblastilu temelji neodločitev o stroških.

2O tem, da gre pri rahljanju togih pravil o zastaranju v resnici za koncept nepremagljivih ovir, glej: N. Zupan, nav. delo, str. 138.

Sestava senata in izid glasovanja

Sestava senata in izid glasovanja

3Tako tudi N. Zupan, nav. delo, ki se pri tem sklicuje na prakso ESČP, str. 390.

26.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno. (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

26.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno. (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

4V zadnjih desetih letih je bil tako v pravni literaturi, kakor v sodni praksi ustavnega (odločbe o izbrisanih z dne 28. 5. 2015: Up-1177/12, Up-89/14 ter Up-1195/12, Up-1141/12 in Up-124/14, U-I-45/14), in kasneje tudi rednih sodišč na novo poudarjen in vzpostavljen ustavnopravni vidik zastaranja. Glej: J. Zobec, Procesni vidiki zastaranja, Pravni letopis (2015), str. 141-169; D. Možina, Zastaranje nepogodbenih odškodninskih zahtevkov, Pravni letopis (2015) str. 227-245, N. Zupan, nav. delo, z analizo prakse ustavnega in rednih sodišč str. 223-228.

-------------------------------

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

1N. Zupan, Kritična analiza zastaranja in prekluzije v zasebnem pravu (doktorska naloga), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, str. 74.

1N. Zupan, Kritična analiza zastaranja in prekluzije v zasebnem pravu (doktorska naloga), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, str. 74.

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 345, 771, 779, 779/3

2O tem, da gre pri rahljanju togih pravil o zastaranju v resnici za koncept nepremagljivih ovir, glej: N. Zupan, nav. delo, str. 138.

2O tem, da gre pri rahljanju togih pravil o zastaranju v resnici za koncept nepremagljivih ovir, glej: N. Zupan, nav. delo, str. 138.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 315a, 378

3Tako tudi N. Zupan, nav. delo, ki se pri tem sklicuje na prakso ESČP, str. 390.

3Tako tudi N. Zupan, nav. delo, ki se pri tem sklicuje na prakso ESČP, str. 390.

Pridruženi dokumenti:*

4V zadnjih desetih letih je bil tako v pravni literaturi, kakor v sodni praksi ustavnega (odločbe o izbrisanih z dne 28. 5. 2015: Up-1177/12, Up-89/14 ter Up-1195/12, Up-1141/12 in Up-124/14, U-I-45/14), in kasneje tudi rednih sodišč na novo poudarjen in vzpostavljen ustavnopravni vidik zastaranja. Glej: J. Zobec, Procesni vidiki zastaranja, Pravni letopis (2015), str. 141-169; D. Možina, Zastaranje nepogodbenih odškodninskih zahtevkov, Pravni letopis (2015) str. 227-245, N. Zupan, nav. delo, z analizo prakse ustavnega in rednih sodišč str. 223-228.

4V zadnjih desetih letih je bil tako v pravni literaturi, kakor v sodni praksi ustavnega (odločbe o izbrisanih z dne 28. 5. 2015: Up-1177/12, Up-89/14 ter Up-1195/12, Up-1141/12 in Up-124/14, U-I-45/14), in kasneje tudi rednih sodišč na novo poudarjen in vzpostavljen ustavnopravni vidik zastaranja. Glej: J. Zobec, Procesni vidiki zastaranja, Pravni letopis (2015), str. 141-169; D. Možina, Zastaranje nepogodbenih odškodninskih zahtevkov, Pravni letopis (2015) str. 227-245, N. Zupan, nav. delo, z analizo prakse ustavnega in rednih sodišč str. 223-228.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.