- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 134/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:I.R.134.2008 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlagateljičine navedbe o vplivanju tožničinega brata na sodni postopek so na ravni žaljivih sumničenj in niso utemeljene. Za preprečitev vpliva sodnikove pristranskosti na odločanje zakon pozna institut izločitve, ki ga je predlagateljica uporabila, a z njim ni uspela. Nezadovoljstvo z odločitvami sodišča pa bo mogla uveljavljati v postopku s pravnimi sredstvi.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani teče pravda za plačilo odškodnine. Drugotožena stranka je predlagala, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče izven pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani. Navedla je, da je tožničin brat višji sodnik pri Višjem sodišču v Ljubljani. Glede na to je ob vsakodnevnem srečevanju sodnikov možen vpliv, da noben sodnik, posebej pa sodnica, ne bo mogla mimo želja in vplivov tožničinega brata. Vsako delo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani bi bilo tako težko opravljeno. Prenos pristojnosti bi bil smotrn in sprejemljiv tudi za državo. Tožničin brat je v taki meri vpleten v zadevo, da ni mogoče verjeti, da bi se postopek odvijal pošteno.
Predlog ni utemeljen.
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, tj. po odpravi vsakega dvoma, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, more biti tehten razlog za prenos pristojnosti.
Dejstvo, da je tožničin brat sodnik Višjega sodišča v Ljubljani in tako obstaja možnost, da se srečuje s sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani, samo po sebi ni tako, da bi utemeljevalo prenos pristojnosti. Predlagateljičine navedbe o vplivanju tožničinega brata na sodni postopek so na ravni žaljivih sumničenj in niso utemeljene. Za preprečitev vpliva sodnikove pristranskosti na odločanje zakon pozna institut izločitve, ki ga je predlagateljica uporabila, a z njim ni uspela. Nezadovoljstvo z odločitvami sodišča pa bo mogla uveljavljati v postopku s pravnimi sredstvi.
Vrhovno sodišče je po navedenem predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.