Jedro

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da država prosilka v izročitveni dokumentaciji ni predložila listine, ki bi potrjevala dejansko obveščenost tujca A. A. o pritožbeni seji, sodišče druge stopnje na podlagi obrazložitve citirane sodbe ugotavlja, da je bil na pritožbeni seji navzoč tujčev zagovornik odvetnik B. B., ki je potrdil, da je bil tujec o seji senata ustno obveščen in ker se nahaja v tujini je predlagal, da se seja opravi v njegovi nenavzočnosti. S tem pa je izpolnjen pogoj iz 10. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, saj je bil tujcu čas in kraj postopka sporočen po njegovem zagovorniku B. B. Ker je zagovornik tujca o pritožbeni seji obvestil ustno, v izročitveni dokumentaciji potrdila o vročitvi pisnega obvestila o pritožbeni seji tujcu niti ne more biti, saj ne obstaja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v izreku spremeni tako, da se v prvi vrstici prvega odstavka za besedo „izročitev“ doda besedna zveza „Bosni in Hercegovini“, v ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da so za tujca A. A. izpolnjeni pogoji za izročitev zaradi izvršitve kazni dveh let zapora, ki je bila tujcu izrečena s pravnomočno sodbo opr. št. 71 0 K 096642 13 K z dne 3. 11. 2017 Osnovnega sodišča v Banja Luki zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem in prvem odstavku 239. člena Kazenskega zakonika Republike Srbske.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil tujčev zagovornik iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišče je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da za tujca niso izpolnjeni pogoji za izročitev ali podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v „novo obravnavo“.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po preučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in podatkov spisa sodišče druge stopnje pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča (točke 8 do 10 sklepa), da so pogoji za izročitev tujca Bosni in Hercegovini (BiH) zaradi izvršitve zaporne kazni, določeni v Pogodbi med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi (BBHI) ter v 1. do 14. točki prvega odstavka 522. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), izpolnjeni.

5. Pritožnik sicer pravilno ugotavlja, da v izreku izpodbijanega sklepa ni navedeno, kateri državi se tujec izroča, vendar pa je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi bil posledično sklep nezakonit. V pritožbi zatrjevano pomanjkljivost je mogoče odpraviti že s spremembo izreka sklepa, saj iz njegovega uvoda in obrazložitve povsem jasno izhaja, da je zoper tujca v teku postopek za izročitev BiH. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v izreku spremenilo tako, da je v prvi vrstici prvega odstavka za besedo „izročitev“ dodalo besedno zvezo „Bosni in Hercegovini“. Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenega stališča, da bi moralo biti v izreku sklepa tudi izrecno določeno, „ali se tujec izroča“ Federaciji BiH ali Republiki Srbski. Prošnjo za izročitev je namreč poslalo Ministrstvo za pravosodje BiH, torej je država prosilka BiH in ne njeni entiteti, ki ju izpostavlja pritožnik, nadalje je tudi Pogodba o izročitvi sklenjena med Republiko Slovenijo in BiH, zato lahko sodišče odloči le, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tujca BiH, odločitev o tem, ali bo tujcu izrečena zaporna kazen izvršena na območju Federacije BiH (kar sicer potrjujejo podatki spisa) ali Republike Srbske, pa je v pristojnosti države prosilke oziroma stvar njene notranje ureditve.

6. ZKP v 10. točki prvega odstavka 522. člena kot enega izmed pogojev za izročitev določa, da v primeru, ko gre za izvršitev kazenske sankcije, ki je bila izrečena s pravnomočno sodbo v sodnem postopku v nenavzočnosti osebe, katere izročitev se zahteva, država prosilka predloži ustrezna dokazila: (i) da je bila oseba osebno vabljena ali (ii) **ji je bil čas in kraj postopka sporočen preko zastopnika, pooblaščenega v skladu s pravom države, ki je sodbo izdala, zaradi česar je bila sodba izdana v nenavzočnosti** ali (iii) je ta oseba pristojnemu organu izjavila, da ne izpodbija odločbe (v) ali zagotovi, da bo kazenski postopek po izročitvi znova opravljen v navzočnosti izročene osebe.

7. Iz uvoda sodbe Okrožnega sodišča v Banja Luki št. 71 0 K 096642 18 Kž 2 z dne 12. 12. 2018 je razvidno, da je bila pritožbena seja pri tem sodišču opravljena v nenavzočnosti ustrezno obveščenega tujca. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da država prosilka v izročitveni dokumentaciji ni predložila listine, ki bi potrjevala dejansko obveščenost tujca o pritožbeni seji, sodišče druge stopnje na podlagi obrazložitve citirane sodbe ugotavlja, da je bil na pritožbeni seji navzoč tujčev zagovornik odvetnik B. B., ki je potrdil, da je bil tujec o seji senata ustno obveščen in ker se nahaja v tujini je predlagal, da se seja opravi v njegovi nenavzočnosti. S tem pa je izpolnjen pogoj iz 10. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, saj je bil tujcu čas in kraj postopka sporočen po njegovem zagovorniku B. B., ki je bil tujcu, kot je razvidno iz sodbe Temeljnega sodišča v Banja Luki št. 71 0 K 096642 13 K z dne 3. 11. 2017, postavljen po uradni dolžnosti. Ker je zagovornik tujca o pritožbeni seji obvestil ustno, v izročitveni dokumentaciji potrdila o vročitvi pisnega obvestila o pritožbeni seji tujcu niti ne more biti, saj ne obstaja.

8. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da država prosilka kljub zahtevi preiskovalne sodnice ni predložila kopij vročilnic, ki bi izkazovale, da sta bili tujcu sodbi Temeljnega sodišča v Banja Luki št. 71 0 K 096642 13 K z dne 3. 11. 2017 in Okrožnega sodišča Banja Luki št. 71 0 K 096642 18 Kž 2 z dne 12. 12. 2018 dejansko vročeni, kar pa na presojo izpolnjenosti pogojev za izročitev tujca nima odločilnega vpliva. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil tujec v kazenskem postopku v državi prosilki navzoč na glavni obravnavi, z odločitvijo prvostopenjskega sodišča je bil seznanjen, saj je zoper sodbo njegov zagovornik vložil pritožbo in ga tudi obvestil o seji pritožbenega senata. Nadalje je z vsebino zoper tujca odrejene mednarodne tiralice Občinskega sodišča v Bosanski Krupi št. 18 0 K 042253 19 K v z dne 25. 8. 2020 potrjeno, da je bil (že pred izročitvenim postopkom) seznanjen tudi z odločitvijo pritožbenega sodišča, saj je sodna policija USK-a Bihač tekom izvrševanja prisilne privedbe tujca na prestajanje kazni ugotovila, da se slednji izvršitvi kazni načrtno izogiba, tujca pa je po telefonu tudi seznanila s pozivom na prestajanje kazni, ki ga je izdalo Občinsko sodišče v Bosanski Krupi, vendar pa se tujec kljub zagotovilu, da se bo zglasil na sodni policiji, po tem na to območje, kjer ima sicer prijavljeno stalno prebivališče, ni več vračal. Glede na navedeno je povsem neprepričljiv in neresničen tujčev zagovor, da njegov zagovornik zoper sodbo Temeljnega sodišča v Banja Luki št. 71 0 K 096642 13 K z dne 3. 11. 2017 naj ne bi vložil pritožbe, saj naj bi prej umrl, da za obstoj pravnomočne sodbe niti ni vedel in je bil z njo prvič seznanjen šele v predmetnem postopku izročitve.

9. Sodišče prve stopnje se je izčrpno, argumentirano in prepričljivo opredelilo do okoliščin, s katerimi je zagovornik neutemeljeno zatrjeval neizpolnjenost pogoja za izročitev določenega v 14. točki prvega odstavka 522. člena ZKP in jih upravičeno ni sprejelo. Pritožnik teh razlogov sklepa (str. 8 do 11), ki se jim sodišče druge stopnje v celoti pridružuje, konkretno ne izpodbija, temveč vztraja pri navedbah o zaostrenih nacionalnih razmerah v Republiki Srbski, ki bi vodile do nepoštene obravnave tujca, o grožnjah zakonitega zastopnika oškodovane družbe, o tujčevem strahu pred prestajanjem zaporne kazni v BiH zaradi še vedno prisotnih vojnih travm ter o vsebini časopisnih člankov o političnem dogajanju v Republiki Srbski v smeri odcepitve od BiH, s čimer pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni verjetno izkazal konkretnega tveganja za nevarnost mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja s tujcem v BiH. Navsezadnje tudi ni mogoče spregledati pravilnih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da bo tujec, kot to izhaja iz poziva na prestajanje kazni Občinskega sodišča v Bosanski Krupi, izrečeno zaporno kazen prestajal v Kazensko poboljševalnem zavodu zaprtega tipa v ..., ki se nahaja na območju Federacije BiH in ne Republike Srbske.

10. Pritožnik pravilne presoje prvostopenjskega sodišča glede izpolnjenosti ostalih pogojev za izročitev tujca (1. do 9. točka in 11. do 13. točka prvega odstavka 522. člena ZKP) ne izpodbija, v pritožbi izražena prošnja, da bi tujec zaporno kazen prestajal v Republiki Sloveniji, pa ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku, zato se sodišče druge stopnje do teh pritožbenih navedb ne opredeljuje.

11. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.