Jedro

Vročitev upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, torej, ko je bilo odločeno o pritožbi tožnika zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-2842/2012/14 z dne 4. 6. 2013, zoper katero tožnik tudi vlaga tožbo, je bila opravljena 28. 8. 2013. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe zoper navedeni izpodbijani upravni akt je pričel teči 29. 8. 2013 in iztekel v petek, 27. 9. 2013. Ker je tožnik tožbo vložil pri sodišču 26. 3. 2016, kar je po poteku tridesetdnevnega zakonskega roka, je bila tožba vložena prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da mora inšpekcijski zavezanec, A.A. (tožnik v tem sporu), takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo objekta - zidano kamnitega podpornega zidu z ograjo na zahodni strani stanovanjske hiše debeline 0,35m, dolžine 11,00m + 4,90m + 9,80m + 25,00m, različnih višin glede na okoliški teren od 0,80m - 2,60m - 2,90m - 4,30m, z kovinsko ograjo višine 1,10m, dolžine 23,50m in še 9,50m proti severu, debeline 0,35m, dolžine 35,50m, višine od 0,60m - 1,20m, vse na zemljišču s parcelno številko 539/4 k.o. ..., ID ... in na zemljišču s parcelno številko 569/6 k.o. ..., ID .... V 2. točki izreka je bilo odločeno, da mora zavezanec v roku 3 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti objekt iz 1. točke izreka in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške ter v 3. točki izreka, v primeru neizvršitve naloženega, zagroženo z izvršbo. S 4. točko so določene prepovedi po določbi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-19. 2. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah inšpekcijskega pregleda z dne 8. 11. 2012 in 27. 11. 2012 ter podatkih uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije in e-zemljiške knjige. Ugotovljeno je bilo, da je bila pred pričetkom gradnje kršena določba prvega odstavka 3. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

3. S pritožbeno odločbo je tožena stranka, po ugotovitvi, da inšpekcijski zavezanec A.A. ni lastnik zemljišča s parcelnima številkama 539/3 in 539/4 k.o. ..., odpravila 4. točko izreka prvostopenjske odločbe in jo nadomestila z novo 4. točko.

4. Tožnik v vloženi tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v odločbi nepravilno ugotovljeno, da je podporni zid zgradil sam, saj je le ta stal že ob nakupu nepremičnine leta 2010. Investiral je samo v dokončanje podpornega zidu, ne pa v celotno izgradnjo. Nepremičnina je last mld. hčerke in je locirana na hribovitem in plazovitem območju, kar izkazuje tudi mnenje geologa, ki je pregledal teren. Podporni zid je nujno potreben, ker je to edini način, da se lahko izravna zemljišče ob okolici stanovanjskega objekta. Na UE Žalec je že kot pooblaščenec mld. hčere prosil za gradbeno dovoljenje, vendar njegovo izdajo zavračajo. Meni, da je bila izpodbijana odločba izdana preuranjeno in neupravičeno, da temelji na neresničnih ugotovitvah, prav tako pa bi bila z odstranitvijo podpornega zidu povzročena velika škoda in ogroženo bivanje družine v stanovanjskem objektu.

5. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženi stranki, ki na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču dostavila upravni spis, ki se nanaša na obravnavano zadevo.

6. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

7. Tožnik je 26. 3. 2016 vložil tožbo, v kateri je navedel, da izpodbija odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje - Novo mesto, Inšpekcijske pisarne Velenje, št. 06122-2842/2012/14 z dne 4. 6. 2013. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je o pritožbi tožnika zoper prej navedeno odločbo izdalo odločbo, št. 0612-235/2013-4 006421136 z dne 21. 8. 2013, s katero je bilo odločeno kot izhaja iz 2. točke te obrazložitve. Iz predloženega upravnega spisa izhaja tudi, da je bila odločba drugostopnega organa, torej odločba št. 0612-235/2013-4 006421136 z dne 21. 8. 2013, s katero je bil postopek zaključen, tožniku vročena 28. 8. 2013. 8. Iz upravnega spisa je med drugim tudi razvidno tudi, da je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 0612-170/2015/2 z dne 5. 2. 2016, ki je bila tožniku vročena 2. 3. 2016 in ki jo je tožnik tožbi tudi priložil, zavrnilo pritožbo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-2842/2012/53 z dne 4. 6. 2015, s katerim je bil predlog inšpekcijskega zavezanca (tožnika) za odlog izvršbe (dovoljene s sklepom gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-2842/2012/44 z dne 14. 1. 2015), zavrnjen.

9. Sodišče je tožnika tekom pozvalo na odpravo pomanjkljivosti, in sicer, da pravilno navede, kateri akt izpodbija s tožbo ter ga pri tem opozorilo, da jo bo tožbo na podlagi 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo, če je v določenem roku ne bo ustrezno popravil. 10. Tožnik je v dopisu z dne 27. 6. 2017 navedel, da izpodbija odločbo, katero je navedel v tožbi, da sta št. (53) in leto 2015 sicer napačna, je pa res, da je druga stopnja reševala primer slabe tri leta. Navedel je še, da sam ne razpolaga z nobeno drugo odločbo, kot to, ki jo je priložil v spis in s katero dokazuje, da inšpektorica ne upošteva dejstev, da ni on zgradil spornega podpornega zidu.

11. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da po poteku roka tožbe ni več dovoljeno vložiti oziroma, da je treba tožbo, vloženo po preteku roka, zavreči. (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

12. Vročitev upravnega akta (odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 0612-235/2013-4 006421136 z dne 21. 8. 2013), s katerim je bil postopek končan, torej, ko je bilo odločeno o pritožbi tožnika zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-2842/2012/14 z dne 4. 6. 2013, zoper katero tožnik tudi vlaga tožbo, je bila opravljena 28. 8. 2013. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe zoper navedeni izpodbijani upravni akt je pričel teči 29. 8. 2013 in iztekel v petek, 27. 9. 2013. Ker je tožnik tožbo vložil pri sodišču 26. 3. 2016, kar je po poteku tridesetdnevnega zakonskega roka, je sodišče ugotovilo, da je bila tožba vložena prepozno.

13. Sodišče je moralo glede na navedeno ravnati skladno z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami in na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom kot prepozno zavreči.