- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSMB Sklep IV Ip 422/2026
ECLI:SI:VSMB:2026:IV.IP.422.2026 Izvršilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ne glede na to, kakšne vrste terjatev upnik izterjuje s predlogom za izvršbo in kdo je upnik, in torej tudi v primeru, ko je predmet izvršbe terjatev iz naslova kritja stroškov za otroka in ko kot upnik nastopa mladoletni otrok, sme izvršilno sodišče izvršbo na podlagi izvršilnega naslova dovoliti le pod pogojem, da ima terjatev, katere izterjavo je predlagal upnik, podlago v izvršilnem naslovu, ki je primeren za izvršbo.
Iz točke IV sodne poravnave sicer izhaja obveznost dolžnika, da krije polovico izrednih stroškov za upnici (tj. izdatkov za šolske potrebščine, interesne dejavnosti in šolski izlet), vendar pa v sami sodni poravnavi višina teh obveznosti ni določena, niti niso v njej navedeni elementi, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti. Glede na opredelitev v sodni poravnavi je višina obveznosti namreč odvisna od bodočega negotovega dejstva- tj. nastanka stroškov za šolske potrebščine, interesne dejavnosti in šolski izlet, ki utegnejo nastati v prihodnosti. Višine obveznosti, ki dolžnika bremeni na podlagi sklenjenega dogovora, tako ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov, navedenih v sodni poravnavi, ali na podlagi javno dostopnih (uradnih) podatkov, ampak šele na podlagi ugotovitve navedenih (bodočih) dejstev (tj. višine dejansko nastalih obveznosti iz naslova v poravnavi opredeljenih izrednih stroškov) in izvedbe dokazov v tej smeri. Za ugotovitev višine v sodni poravnavi dogovorjene obveznosti bi bilo zato potrebno dodatno vsebinsko odločanje, kar pa presega pristojnost izvršilnega sodišča. Sodna poravnava v relevantnem delu zato ni primeren izvršilni naslov.
Ker zapadlost terjatev ni vezana na rok, ampak na drugo dejstvo, za dokazovanje zapadlosti (ter v tej zvezi za dokazovanje nastopa tega dejstva) veljajo določbe drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZIZ in je zapadlost torej treba dokazati s tam navedenimi kvalificiranimi listinami, torej bodisi z (drugo) sodno poravnavo bodisi z javno ali po zakonu overjeno listino ali sodno odločbo, čemur pa upnici, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, nista zadostili.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Upnici sami krijeta svoje stroške pritožbe.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitve, da iz sodne poravnave IIN97/2023 z dne 23.6.97.2023, sklenjene pred Okrožnim sodi610dem na Ptuju, na podlagi katere sta upnici vlo7Eili predlog za izvr61bo, ne izhaja rok, v katerem bi bil dol7Enik dol7An pla0Dati svoj dele7E izrednih stro61kov, in tudi ne drug na0Din dolo0Ditve zapadlosti posamezne terjatve, tudi listine, ki sta jih predlogu za izvr61bo prilo7Eili upnici, pa ne predstavljajo zapisnika o poravnavi, javne listine ali po zakonu overjene listine v smislu drugega odstavka 20. 0Dlena Zakona o izvr61bi in zavarovanju (ZIZ), s katerimi bi bilo mogo0De dokazovati zapadlost terjatve iz sodne poravnave na na0Din, dolo0Den v 20. 0Dlenu ZIZ. Na tej podlagi je zaklju0Dilo, da iz razloga, ker zapadlost terjatev iz sodne poravnave ni izkazana na predpisan na0Din, sodna poravnava glede terjatev, ki se izterjujejo v tem postopku, ne predstavlja izvr61ilnega naslova, zaradi 0Derar niso podani pogoji za dovolitev izvr61be.
2.Zoper sklep sta se iz vseh prito7Ebenih razlogov iz prvega odstavka 338. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. 0Dlenom ZPP in 15. 0Dlenom ZIZ prito7Eili upnici. Sodi610Du prve stopnje sta o0Ditali, da je napa0Dno interpretiralo dolo bo 2o. 0Dlena ZIZ in 299. 0Dlena Obligacijskega zakonika (OZ). Opozorili sta, da sodna poravnava v to0Dki IV jasno dolo0Da obveznost dol7Enika, da krije polovico izrednih stro61kov za otroke, ker gre za stro61ke, ki nastajajo ob0Dasno in katerih vi61ina ob sklenitvi poravnave ni bila znana, pa v poravnavi fiksnega koledarskega roka zapadlosti ni bilo mogo0De dolo0Diti, ampak se v takih primerih zapadlost presoja po splo61nih pravilih materialnega prava, tj. po 299. 0Dlenu OZ. Navedli sta, da sta upnici po svoji materi dol7Enika obvestili o nastalih stro61kih in mu predlo7Eili dokazila, s 0Derar je terjatev v skladu z 299. 0Dlenom OZ zapadla. Zahteva sodi610Da po predlo7Eitvi javne listine za dokazovanje variabilnih stro61kov pre7Eivanja je po mnenju upnic v nasprotju z namenom izvr61ilnega naslova in na0Delom varstva koristi otrok. Nedopusten formalizem pa predstavlja tudi stali610De, da bi morali upnici za vsak posamezni stro61ek spro7Eiti nov pravdni postopek za ugotovitev stro61kov. Izpostavili sta, da je izvr61ilni naslov jasen glede temelja in dele7Ea obveznosti, vi61ina pa je dolo0Dljiva na podlagi ra0Dunov. Pojasnili sta tudi zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Opozorili sta na sklepa VSRS IIIps 46/2022 in IIIps 45/2012. Poudarili sta, da stro61ki za otroke niso negotova dejstva v smislu nastanka 61kode, ampak gre za nujne in predvidljive stro61ke pre7Eivanja, ki so bili v poravnavi izrecno dogovorjeni, zato se za njihovo zapadlost ne sme zahtevati stro7Eji standard dokazovanja kot za pre7Enino. Navedli sta tudi, da sta v predlogu za izvr61bo specificirali stro61ke (61olske potreb610Dine, izleti) in predlo7Eili ra0Dune, zaradi 0Derar bi sodi610De izvr61bo moralo dovoliti, dol7Enik pa bi v ugovoru imel mo7Enost dokazovati morebitna pla0Dila ali neupravi0Denost stro61kov. Opozorili sta tudi, da je odlo0Ditev sodi610Da v nasprotju z na0Delom u0Dinkovitosti izvr61be, 0De bi obveljajo stali610De sodi610Da, pa bi bila to0Dka IV sodne poravnave II N 97/2023 neizvr61ljiva, saj upnici nikoli ne bosta mogli pridobiti javne listine za pla0Dilo zvezkov ali izleta, kar ju bo prisililo v vlaganje novih to7Eb za vsakih nekaj evrov, to pa je v nasprotju z namenom sodne poravnave in ekonomi0Dnostjo postopka. Sodi610Du druge stopnje sta predlagali, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodi610Du prve stopnje v nov postopek oziroma da samo ugodi predlogu za izvr61bo. Priglasili sta stro61ke prito7Ebe.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v sodni poravnavi tudi ni izrecno določen rok plačila obveznosti, določenih v točki IV sodne poravnave. Ni pa dosledna ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz sodne poravnave ne izhaja drug način določitve zapadlosti. Sodišče druge stopnje v tej zvezi soglaša z upnicama, da je zapadlost dolžnikove obveznosti iz naslova plačila polovice izrednih stroškov, navedenih v točki IV poravnave, glede na samo naravo v tej točki dogovorjenih bodočih obveznosti in upoštevaje splošna pravila obligacijskega prava vezana na nastanek teh stroškov in dolžnikovo seznanitev z nastankom teh stroškov.5 Ker pa s tem zapadlost terjatev torej ni vezana na rok, ampak na drugo dejstvo, za dokazovanje zapadlosti (ter v tej zvezi za dokazovanje nastopa tega dejstva) veljajo določbe drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena ZIZ in je zapadlost torej treba dokazati s tam navedenimi kvalificiranimi listinami, torej bodisi z (drugo) sodno poravnavo bodisi z javno ali po zakonu overjeno listino ali sodno odločbo, čemur pa upnici, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, nista zadostili.6
Upnici v tej zvezi ne moreta uspeti s sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 46/2022, saj so bile pravno relevantne okoliščine v tisti zadevi drugačne kot v obravnavani zadevi. V zadevi II Ips 46/2022 je bilo namreč za primer zamude s plačilom posameznega obroka določeno, da z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi še neplačani obroki, in je bila torej zapadlost posledica negativnega dejstva neplačila, negativnega dejstva pa upniku ni treba dokazovati. V tej zvezi je Vrhovno sodišče zato sprejelo stališče, da za dokazovanje tega dejstva ni potrebna izjava upnika o zapadlosti iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, ampak zadošča trditev upnika o zapadlosti terjatve v celoti. V obravnavani zadevi pa zapadlost terjatve ni vezana na nastop negativnega, ampak na nastop pozitivnih dejstev, kot je pojasnjeno pod točko 9 te obrazložitve.
Ob tem tudi ni mogoče slediti stališču upnic, da bi bilo v obravnavanem primeru, ker gre za obveznosti v zvezi z mladoletnimi otroki, zahteve iz 20. člena ZIZ treba presojati manj strogo. Za to v določbah ZIZ ni podlage - temeljne zahteve, ki jih mora izpolnjevati sodna poravnava kot izvršilni naslov in ki morajo biti izpolnjene, da je dovolitev izvršbe dopustna, morajo biti namreč izpolnjene v vsakem primeru in izjeme v tej zvezi v ZIZ niso predvidene.
Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek o obstoju strožjega standarda dokazovanja, kot velja za preživnino. Tudi v primeru, ko je predmet izvršbe terjatev iz naslova preživnine, veljajo namreč iste zahteve in izvršbe ni mogoče dovoliti, če te niso izpolnjene. Vendar pa je v praksi preživnina v izvršilnem naslovu (praviloma) določena v fiksnem znesku in zato zneski preživnin, ki dolžnika (če je izvršilni naslov sodna poravnava) bremenijo po sklenitvi poravnave, jasno in nedvoumno izhajajo že iz izvršilnega naslova, prav tako pa je (praviloma) že v izvršilnem naslovu določen rok plačila vsakokratnega mesečnega zneska preživnine, zaradi česar dokazovanje zapadlosti z drugimi v drugem oziroma tretjem odstavku 20. člena ZIZ določenimi listinami ni potrebno.
Ne glede na zgoraj pojasnjeno in čeprav to glede na zgornje zaključke ne vpliva na presojo zakonitosti in pravilnosti v izpodbijanem sklepu sprejete odločitve, sodišče druge stopnje v zvezi z navedbami upnic, da sta v predlogu specificirali stroške in predložili račune ter s tem ustrezno izkazali višino izterjevanih terjatev, še dodaja, da upnici k predlogu za izvršbo in njegovi dopolnitvi nista predložili nobenega računa, iz katerega bi izhajal nastanek obveznosti iz naslova stroškov, določenih v točki IV sodne poravnave, ampak zgolj potrdila o nakazilih, ki jih je mati upnic, kot izhaja iz navedbe namenov nakazil, opravila v zvezi s plesnimi aktivnostmi upnic7, in informativni izračun stroškov za tekmovalca, v katerem pa je prikazan zgolj znesek predvidenih letnih stroškov plesnih aktivnosti za posamezno upnico (brez navedbe letnice) in ne znesek dejansko nastalih stroškov.
Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo utemeljeno zavrnilo. Ker sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu kršitev, ki bi narekovale drugačno odločitev, ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo upnic kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Sodišče druge stopnje k obrazloženemu še dodaja, da dejstvo, da sodna poravnava ni (primeren) izvršilni naslov za izterjavo obveznosti, dogovorjenih v točki IV sodne poravnave, ne pomeni, da dolžnik dogovora, sklenjenega v točki IV sodne poravnave, ni dolžan spoštovati in kriti polovice v tej točki navedenih stroškov.
Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Te morata upnici kriti sami, saj stroškov neutemeljene pritožbe ni mogoče šteti kot za izvršbo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ).-------------------------------1 VSRS sklep II Ips 105/2021 z dne 5. 10. 2022, točka 16 obrazložitve.2 VSL sklep II Ip 1643/2021 z dne 15. 12. 2021; VSL sklep II Ip 525/2021 z dne 5. 5. 2021; VSC sklep I Ip 208/2023 z dne 11. 10. 2023; VSM sklep IV Ip 131/2026 z dne 18. 5. 2026.3 D. Baghrizabehi v Zakon o izvršbi in zavarovanju s komentarjem (ur. V. Rijavec, D. Orož, A. Ekart), Splošni del, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2026, str. 375, 380-381.4 VSRS sklep III Ips 45/2017 z dne 13. 6. 2018, točka 16 obrazložitve.5 V tej zvezi podane pritožbene navedbe o tem, da sta upnici dolžnika o nastalih stroških seznanili in mu predložili dokazila, so nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ki jih upnici v predhodnem postopku nista zatrjevali, v pritožbi pa tudi nista navedli razlogov, ki bi jima to preprečevali. Sicer pa svojih navedb v tej smeri tudi nista z ničemer izkazali.6 V zvezi z listinami, ki sta jih upnici predložili k predlogu za izvršbo, glej obrazložitev pod točkama 5 in 13. 7 Pri čemer ni jasno, ali je mati upnic s plačili, ki izhajajo iz potrdil o plačilih, plačala zgolj del stroškov, ki v skladu s točko IV sodne poravnave iz naslova stroškov interesnih dejavnosti upnic bremenijo njo, torej polovico zneskov, ki jih je za posamezno upnico (domnevno) obračunal ponudnik plesnih aktivnosti, ali celotni obračunani znesek (v zadnjem primeru bi bila do uveljavljanja povrnitve polovice plačanega zneska od dolžnika eventualno lahko upravičena mati upnic in ne upnici, da bi v tej zvezi lahko predlagala izvršbo, pa bi morala pridobiti ustrezen izvršilni naslov). Nenazadnje pa zneski, ki sta jih upnici uveljavljali iz naslova stroškov plesnih aktivnosti, bistveno presegajo znesek, ki izhaja iz predloženih potrdil o plačilih, pri čemer tudi ni jasno, kateri konkretni posamezni stroški naj bi bili zajeti pod posamezno postavko, ki sta jo upnici uveljavljali v predlogu za izvršbo. Kakršnihkoli dokazil v zvezi z ostalimi uveljavljanimi stroški (tj. šola v naravi, izlet, gimnazija, knjige, šolske potrebščine), pa upnici nista niti predložili.