Jedro

Upravičen predlagatelj je vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register. Pravni interes je torej treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

II. Vsak udeleženec sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrglo predlog A.G. za vpis izbrisa zakonitega zastopnika M.S. pri subjektu vpisa A.C, d.o.o., matična številka X. 2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu predlogu za vpis spremembe z dne 11. 1. 2013, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo sta subjekt vpisa in S.M. predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o zavrženju predloga družbenika A.G. temeljilo na 23. členu ZSReg, po katerem v postopku vpisa posameznega podatka v sodni register pri že vpisanem subjektu vpisa, le-tega zastopajo osebe, ki so v sodnem registru vpisane kot njegovi zastopniki, če zakon ne določa drugače. Zakon (niti ZGD, niti ZSReg) pa za vpise na podlagi sklepov skupščine, sklicane s strani družbenika po določbah 511. člena ZGD-1 drugače ne določa, zato na taki skupščini sprejete sklepe lahko za vpis v sodni register priglasi le zakoniti zastopnik subjekta vpisa in ne družbenik.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno stališče, da vpis v sodni register, katerega podlaga je skupščinski sklep subjekta vpisa, lahko predlaga le družba – subjekt vpisa, v njenem imenu pa le zakoniti zastopnik subjekta vpisa. Določba 2. odstavka 23. člena ZSReg, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče, ne pove nič drugega kot to, da v registrskem postopku že v sodni register vpisani subjekt vpisa zastopajo osebe, ki so v sodnem registru vpisane kot zastopniki subjekta vpisa, če zakon ne določa drugače. Drugače pa določa že 2. odstavek 24. člena ZSReg, ki pooblastilo za zastopanje oz. vložitev predloga za vpis v sodni register v imenu družbe – subjekta vpisa v določenih primerih podeljuje tudi notarju. Zakon v citiranih določilih pove le, kdo je v registrskem postopku vpisa pri že vpisanem subjektu upravičen zastopati subjekt vpisa, ne daje pa odgovora na vprašanje, kdo vse je upravičen vložiti predlog za vpis določenega podatka v sodni register pri v njem opisanem subjektu vpisa. Že na tem mestu je treba opozoriti na zmotno stališče pritožnika, da je v obravnavanem primeru predlog za vpisa izbrisa S.M. kot zastopnika družbe vložil notar, ki je sodeloval pri sestavi zapisnika skupščine družbe z dne 8. 1. 2013 v obliki notarskega zapisa le-te in je zato pooblaščen že na podlagi 2. odstavka 24. člena ZSReg v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpise, ki temeljijo na tem zapisniku. Kot izhaja iz predloga, notar namreč ni vložil predloga za vpis v imenu družbe – subjekta vpisa v sodni register skladno z 2. odstavkom 24. člena ZSReg, pač pa v imenu družbenika A.G.. Takega predloga zato ni mogoče šteti kot predlog za vpis v smislu citiranega določila ZSReg, kot to zmotno meni pritožnik.

7. Da upravičeni predlagatelj za vpis določenega podatka v sodni register ni zgolj subjekt vpisa, izhaja že iz 17. člena ZSReg, po katerem je udeleženec postopka vpisa v sodni register: 1. predlagatelj postopka, 2. subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj ter 3. oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Zato je pri preizkusu obstoja procesna predpostavke za odločanje o predlogu za vpis po 1. točki 1. odstavka 29. člena ZSReg treba vselej presojati, ali je predlog vložila upravičena oseba, ki kot taka ni zgolj subjekt vpisa, zastopan po zakonitemu zastopniku. Upravičen predlagatelj je namreč vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register. Pravni interes je torej treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

8. Namen sodnega registra kot javne knjige je vpis in objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravno osebo. Pravno pomembna dejstva pa so tista, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa in ki so pomembna za varnost pravnega prometa. Eno od takih dejstev je tudi posvedočenje osebe, pooblaščene za zastopanje subjekta vpisa. V situaciji, ko sta v družbi dva družbenika, od katerih je eden tudi zakoniti zastopnik subjekta vpisa, sklep skupščine pa se nanaša na odpoklic zastopnika subjekta vpisa, je zaradi kolizije interesa iluzorno pričakovati, da bo predlog za vpis izbrisa zakonitega zastopnika v sodni register vložil na skupščini družbe odpoklicani poslovodja. V taki situaciji je treba preostalemu družbeniku priznati pravni interes za uskladitev registrskega stanja z dejanskim stanjem v družbi in s tem status upravičenega predlagatelja vpisa izbrisa na skupščini odpoklicanega poslovodje.

9. Ob izpolnjeni predpostavki upravičenega predlagatelja in ostalih procesnih predpostavk iz 29. člena ZSReg pa je stvar registrskega sodišča meritorna presoja obstoja materialnopravnih predpostavk za izvedbo predlaganega vpisa – izbrisa v sodnem registru po 34. členu ZSReg. Čeprav se je prvostopenjsko sodišče, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, spustilo tudi v presojo teh predpostavk, pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni očitek kršitve načela kontradiktornosti in s tem zagrešitve bistvene postopkovne kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg. Prvostopenjsko sodišče je namreč po prejemu predloga za vpis izbrisa zakonitega zastopnika predlog skladno z 31. členom ZSReg poslalo v izjavo tako subjektu vpisa, kot tudi v sodnem registru vpisanemu zakonitemu zastopniku S.M. Oba sta predlogu ugovarjala, sodišče pa je svojo odločitev oprlo na dejstva, navedena v njunem ugovoru, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se o navedbah v ugovoru izjavi. S tem pa je bila predlagatelju kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, katere vsebina je pravica do izjavljanja v postopku. To pa pomeni, da mora biti udeležencu v postopku odločanja zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev, tako torej o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve (prim. odločbo Ustavnega sodišča sodišča Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).

10. Utemeljeni pritožbi predlagatelja je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg), pri čemer bo predlagatelju prej moralo z vročitvijo ugovora dati možnost, da se o njem izjavi.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 18. člen ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.