Jedro

Razvojno raziskovalni projekt pomeni delo, katerega namen je odkrivanje in spoznavanje novega znanja in razumevanja, ki je nato podlaga nadaljnjemu razvoju. Tožnik je bil s sklepom ministra imenovan za strokovnega člana izpitnega odbora za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, to pa v nobenem pomenu ne pomeni razvojno raziskovalnega dela za tožnika. Sodelovanje v državni predmetni komisiji ne pomeni razvojno raziskovalnega dela, ampak je to delo zvezano s pripravo izpitnih katalogov, učnega gradiva, izpitnih pol ter ocenjevalnih listov za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, takšno delo pa se v skladu s 24. točko b) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti z dvema točkama.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je ministrstvo zavrnilo predlog za tožnikovo napredovanje v naziv svétnik, ki ga je v skladu s 6. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) dne 20. 5. 2015 vložil ravnatelj Prometne šole Maribor. Predlog je tožeča stranka nato še dopolnila. V izpodbijani odločbi je ugotovljeno, da je imel tožnik naziv svetovalec več kot 5 let, da je pri svojem delu uspešen in da je z uspešno končanimi programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja izkazal najmanj 7 točk. Predlog pa je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni izpolnila pogoja, da mora opraviti različna dodatna strokovna dela in zbrati najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami. V izpodbijani odločbi je obrazloženo, da ni mogoče vrednotiti po c) razdelku 20. člena Pravilnika, to je s tremi točkami, sodelovanja pri pripravi predlogov programov oziroma učnih načrtov za tri višješolske študijske programe za sprejem pri pristojnem strokovnem svetu, ker se lahko v skladu s tem določilom vrednoti le dodatno strokovno delo, ki ga je stranka že opravila, iz dopisa tožeče stranke pa je razvidno, da priprava treh višješolskih programov še vedno poteka. Ministrstvo lahko upošteva le potrdila, ki jih izda pristojna institucija po zaključenem strokovnem delu, v obravnavanem primeru bi bilo to potrdilo Centra za poklicno izobraževanje Republike Slovenije (CPI) o sodelovanju pri pripravi učnega programa za sprejem pri pristojnem strokovnem svetu.

2. Po tem merilu tudi ni bilo mogoče vrednotiti potrdil o sodelovanju z Obrtno podjetniško zbornico (OZS), iz katerih je razvidno štiriletno imenovanje za strokovnega člana izpitnega odbora, saj ta dokazila ne izkazujejo dela v razvojno raziskovalnem projektu, ki traja najmanj eno leto v povezavi z inštitucijami, ki jih določa 8. točka c) razdelka 20. člena Pravilnika. Priložena dokazila se nanašajo na opravljeno delo pripravljalca učnega gradiva izpitnih pol in ocenjevalnih listov za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, kar se lahko vrednoti v skladu s 24. točko b) razdelka 20. člena Pravilnika.

3. Nadaljnje trditve tožeče stranke, da je tožeča stranka strokovno delo pri pripravi višješolskih študijskih programov opravila, vendar pa ti programi še niso bili sprejeti, zato potrdila pristojne inštitucije ne more posredovati, ter vztrajanje pri vrednotenju dela pripravljalca učnega gradiva izpitnih pol in ocenjevalnih listov za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita pri Obrtno podjetniški zbornici s tremi točkami, pa ministrstvo v izpodbijani odločbi zavrača kot neutemeljene. Ker tožeča stranka ni izpolnila pogoja, da je pridobila najmanj 18 točk za opravljena dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami, je bila njena vloga v skladu z 11. členom Pravilnika zavrnjena.

4. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je sodeloval pri pripravi treh višješolskih elaboratov za sprejem pri pristojnem strokovnem svetu. Elaborati so bili zaključeni pred izdajo potrdil in pred vložitvijo vloge. Zanika, da bi navedel, da priprava treh višješolskih programov še vedno poteka, saj je v vlogi navedel le, da je, „sodeloval oziroma še vedno sodeluje pri pripravi treh višješolskih študijskih programov in da priprava poteka v sodelovanju s CPI“. Zatrjuje, da so bili elaborati zaključeni in da sodelovanje predstavlja samo del njegovih obveznosti vezanih na programe. Ker je še vedno zaposlen pri istem delodajalcu, sodeluje tudi pri drugih aktivnostih, vezanih na postopke v zvezi s študijskimi programi. Rečeno mu je bilo, da lahko izda CPI potrdilo po sprejetju programov, v fazi potrjevanja pa to še ni mogoče. Ne glede na to, pa Pravilnik v navedeni določbi opredeljuje pripravo ali sodelovanje pri pripravi predloga učnega programa ali učnega načrta za sprejem na pristojnem strokovnem svetu, zato meni, da izpolnjuje pogoje za vrednotenje po tej določbi, saj ta zahteva pripravo in ni vezana na končno sprejetje programov. Potrdilo o opravljenem delu lahko zato v tem primeru izda samo Višja prometna šola Maribor.

5. Tožnik v tožbi vztraja tudi pri tem, da izpolnjuje pogoje za točkovanje po točki 8 razdelka c) 20. člena Pravilnika. Navaja, da razvojno delo zajema oblikovanje in podajanje predlogov v pregled in potrjevanje vseh vsebin programa (kompetenc, poklicnih standardov, vsebin....). Gre za razvojni projekt, saj se kontinuirano nadaljuje in dopolnjuje oziroma spreminja skladno z zahtevami. To je razvidno iz pogodbe, dokumentacije in korespondenc z OZS. Njegovo imenovanje je v skladu z zakonodajo v pristojnosti ministra, pristojnega za šolstvo, kandidati po uspešno opravljenih obveznostih pridobijo javno veljavno V. stopnjo izobrazbe, program pa temelji na poklicnih standardih, ki so usklajeni s CPI. Sodelovanje torej poteka z dvema inštitucijama navedenima v 8. točki razdelka c) 20. člena Pravilnika, zato meni, da je upravičen do točkovanja po tej določbi. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožniku prizna pridobitev 18 točk po c) razdelku 20. člena Pravilnika in se mu izda odločba o napredovanju v naziv svétnik.

6. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Glede sodelovanja pri pripravi treh višješolskih elaboratov za sprejem pri strokovnem svetu pojasnjuje, da javno veljavne izobraževalne programu v skladu s 15. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) sprejme minister, pristojen za izobraževanje v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Strokovne podlage, o katerih odloča posamezni strokovni svet, pripravlja za to ustanovljen javni zavod, v primeru Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je to Center za poklicno izobraževanje RS (CPI). Višja prometna šola Maribor sicer lahko predlaga programe ali prenovo programov, vendar je uradna institucija, ki skladno s predpisi predlaga gradiva strokovnemu svetu, CPI. Zato je njegova presoja ali je delo s strani pripravljalcev programov ustrezno opravljeno in le-ta lahko o tem izda ustrezno potrdilo.

7. V zvezi s sodelovanjem v razvojno raziskovalnem projektu pa tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja, da priložena potrdila ne izkazujejo dela v razvojno raziskovalnem projektu. Potrdili z dne 4. 1. 2016 št. 4/2016-KP-sk in št. 02/2016-JP-sk izkazujeta opravljanje strokovnega dela pregledovalca izpitnega gradiva, to pa ni delo v razvojno raziskovalnem projektu. To, da je tožeča stranka imenovana za strokovnega člana izpitnega odbora za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita s sklepom Ministrstva za šolstvo in šport, da pridobitev mojstrskega izpita pomeni pridobitev javno veljavne izobrazbe (srednjo strokovno izobrazbo) in da program temelji na poklicnih standardih, ki so usklajeni s CPI, ne pomeni sodelovanja tožeče stranke z ministrstvom ali CPI. Člen 27. Obrtnega zakona, ki je podlaga za imenovanje s strani ministra, pristojnega za izobraževanje, določa, da mojstrski izpit odobrijo in vodijo odbori za mojstrske izpite pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, ki opravljajo to nalogo po pooblastilu ministrstva, pristojnega za šolstvo in šport. To pomeni, da je zbornica nosilec javnega pooblastila in tožeča stranka neutemeljeno zatrjuje, da pri razvojno raziskovalnem delu sodeluje z ministrstvom zgolj na podlagi dejstva, da ima minister pristojnost imenovanja članov izpitnih odborov. Potrdilo z dne 4. 1. 2006 št. 05/2016-OZS-sk se nanaša na razvojno raziskovalna dela z izobraževalnim centrom pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, kar ni v neposredni zvezi s sklepom o imenovanju za člana izpitnega odbora.

8. Potrdila o sodelovanju pri pripravah izpitnih katalogov, učnega gradiva, izpitnih pol in ocenjevalnih listov za poslovodno-ekonomski del mojstrskega izpita po presoji tožene stranke tega prav tako ni utemeljeno šteti kot delo v razvojno raziskovalnem projektu, česar po presoji tožene stranke ne zatrjuje niti izdajatelj potrdila. To pa izhaja tudi iz 24. točke b) razdelka 20. člena Pravilnika, ki posebej ureja strokovno delo v državni predmetni komisiji za pripravo in izvedbo zunanjega preverjanja znanja, kar se vrednoti z dvema točkama.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

11. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) pogoje za napredovanje v naziv svétnik določa v 11. členu. V naziv svétnik lahko napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki je imel naziv svetovalec najmanj 5 let, je uspešen pri svojem delu, je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobil dodatna funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s tem Pravilnikom izkaže najmanj 7 točk in je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s trem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

12. Za odločitev v tej zadevi je relevantno slednje, torej ali je tožnik zbral najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s trem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami. Dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu se vrednoti in točkuje s tremi točkami za dela našteta od 1. do 13. točke c) razdelka 20. člena Pravilnika. V obravnavani zadevi je sporno vrednotenje tožnikovega strokovnega dela po 1. točki, to je priprava ali sodelovanje pri pripravi predloga učnega programa ali učnega načrta za sprejem na pristojnem strokovnem svetu in po 8. točki, to je delo v razvojno raziskovalnem projektu, ki traja najmanj eno leto in je povezano z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, univerzitetnim ali drugim visokošolskim zavodom, ki izobražuje kadre za področje šolstva, Pedagoškim inštitutom, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Centrom RS za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom RS, Državnim izpitnim centrom, Šolo za ravnatelje ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti.

13. Sodišče se strinja z izpodbijano odločitvijo, da tožnik ne po eni ne po drugi podlagi pogojev za pridobitev treh točk ne izpolnjuje. Glede pogoja po 8. točki razdelka c) 20. člena Pravilnika sodišče ugotavlja, da se za pridobitev treh točk po tej določbi zahteva najmanj eno leto trajajoče delo v razvojno raziskovalnem projektu. Razvojno raziskovalni projekt pomeni delo, katerega namen je odkrivanje in spoznavanje novega znanja in razumevanja, ki je nato podlaga nadaljnjemu razvoju. Tožnik je bil s sklepom ministra imenovan za strokovnega člana izpitnega odbora za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, to pa v nobenem pomenu ne pomeni razvojno raziskovalnega dela za tožnika. Sodelovanje v državni predmetni komisiji ne pomeni razvojno raziskovalnega dela, ampak je to delo zvezano s pripravo izpitnih katalogov, učnega gradiva, izpitnih pol ter ocenjevalnih listov za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, takšno delo pa se v skladu s 24. točko b) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti z dvema točkama.

14. Tega dela torej ni mogoče vrednotiti s tremi točkami in torej tožnik pogoja po tretji alineji prvega odstavka 11. člena Pravilnika ne izpolnjuje. Ne glede na to sodišče dodaja, da se strinja z izpodbijano odločitvijo tudi v delu, ki se nanaša na pogoj po 1. točki razdelka c) 20. člena Pravilnika, ki pridobitev treh točk omogoča pri pripravi predloga učnega programa ali učnega načrta za sprejem na pristojnem strokovnem svetu. Tudi tega pogoja tožeča stranka ne izpolnjuje, saj je delo strokovnega delavca na tej podlagi vrednoteno s tremi točkami, ko je pripravljeno za sprejem na pristojnem strokovnem svetu. V obravnavanem primeru o tem odloča CPI, ki je torej tudi edini pristojen, da izda o tem potrdilo. Zgolj priprava oziroma sodelovanje pri pripravi predloga učnega programa ali načrta ne pomeni podlage za dodelitev treh točk po tej določbi, kot zmotno zatrjuje tožnik, saj bi to pomenilo, da bi se po tej točki vrednotilo npr. tudi delo, ki za sprejem pri pristojnem strokovnem svetu ni primerno.

15. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.