Jedro

Spor glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja ima isto dejansko oziroma pravno podlago kot spor o pravicah iz delovnega razmerja. Ker je revizija vedno dovoljena v sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, je tudi glede pravic iz delovnega razmerja in odškodnine iz 118. člena ZDR, če se uveljavljajo v isti tožbi, revizija vedno dovoljena. Ker revizijo glede na določbo 2. točke 31. člena ZDSS-1 v zvezi s 1. odstavkom 41. člena ZPP dovoljuje zakon, sodišče druge stopnje s sklepom ne bi smelo odločiti, da se revizija ne dopusti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 10.1.2003 in 24.2.2003, s katerima je prenehalo delovno razmerje tožniku, odločilo, da je tožniku delovno razmerje z vsemi pravicami trajalo do 10.3.2005, da mora tožena stranka tožniku delovno dobo vpisati v delovno knjižico, mu z zakonitimi zamudnimi obrestmi izplačati neizplačane plače in mu plačati odškodnino 1.000.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi in odmerjene stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo glede stroškov postopka, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu zamudno sodbo potrdilo. Sklenilo je, da se revizija glede odločitve o odškodnini ne dopusti.

Zoper sklep sodišča druge stopnje, da ne dopusti revizije, je tožena stranka vložila pritožbo zaradi pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajala je, da ne soglaša s tem, da je sodišče odškodnino po 118. členu ZDR obravnavalo kot samostojen tožbeni zahtevek. Sklicuje se na 367. člen ZPP. Pritožba navaja, da je nesprejemljivo, da bi sodišče dalo enemu zahtevku dva različna pravna pomena. Zato meni, da ne gre za situacijo iz 32. člena ZDSS-1. Menila je tudi, da Vrhovno sodišče ni odločilo o pravnem vprašanju odškodnine pri institutu 118. člena ZDR, kar je pomembno vprašanje. Kot je toženi stranki znano, so odločitve sodišč o tem vprašanju različne, zato so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije.

Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena in v povezavi z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V izreku izpodbijanega sklepa je izrecno navedeno, da se revizija ne dopusti v delu, ki se nanaša na odškodnino. Zato se tudi pritožba lahko nanaša samo na ta del odločitve.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani pri sklepanju o dovoljenosti revizije ni v celoti upoštevalo določb, ki določajo, kdaj je revizija v delovnih sporih dovoljena glede na vrednost spornega predmeta. Sodišče bi moralo v takem primeru smiselno upoštevati določbo prvega odstavka 41. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, če imajo različni zahtevki v tožbi isto dejansko in pravno podlago, določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Ker ima spor glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja (oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi) isto dejansko oziroma pravno podlago kot spor o pravicah iz delovnega razmerja (vključno s plačo) in odškodnino po 118. členu ZDR, je glede tega vprašanja odločitev sodišča zmotna. Zmotna je ob upoštevanju določb ZPP in zaradi določbe 2. točke prvega odstavka 31. člena ZDSS-1, ki določa, da je revizija (vedno) dovoljena v sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. Zato je tudi glede pravic iz delovnega razmerja in odškodnine iz 118. člena ZDR dovoljena vedno, če se uveljavlja v isti tožbi.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dovoljena pritožba iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Vrhovno sodišče je načelno vezano na sklep višjega delovnega in socialnega sodišča o dopustitvi ali nedopustitvi revizije, razen, če je zoper sklep o nedopustitvi vložena pritožba.

V obravnavani zadevi je odločitev o nedopustitvi revizije zmotna, saj gre za revizijo, ki jo glede na določbo 2. točke prvega odstavka 31. člena ZDSS-1 v zvezi s prvim odstavkom 41. člena ZPP dovoljuje zakon. To pa pomeni, da s sklepom sodišče ne sme odločiti, da se revizija ne dopusti. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.

Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 začne rok za vložitev revizije v spornem delu teči od vročitve tega sklepa.

Sklep o stroških je sprejet na podlagi določb tretjega odstavka 165. člena ZPP.