Jedro

Pogodba z dne 29. 1. 2020 je bila sklenjena po vpisu prepovedi odtujitve v sklepih z dne 20. 7. 2016 in 12. 11. 2019 ter predlagana za vpis v sodni register 6. 7. 2021. Začasna odredba omejuje družbenika v njegovem razpolagalnem upravičenju na poslovnem deležu na način, da ga prenese na drugega ali obremeni. Prepovedano mu je prenesti poslovni delež na drugega; prepovedano mu je z njim razpolagati tako, da bi spremenil svojo pravno pripadnost. Začasna odredba družbeniku prepoveduje skleniti katerokoli pogodbo, ki bi zanj ustvarjala obveznost prenosa poslovnega deleža, posledično mu prepoveduje opraviti potrebno razpolagalno dejanje za prenos poslovnega deleža.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe v vlogi – dokaznemu predlogu z dne 21. 10. 2021 se zavrže. II. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Subjekt vpisa in družbenik A. G.m.b.H. krijeta vsak svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo subjekta vpisa zoper sklep z dne 9. 7. 2021 (1. točka izreka). Zavrnilo je pritožbo udeleženca B. B. zoper isti sklep (2. točka izreka). Iz listinske dokumentacije je ugotovilo, da sta pooblastilo pooblaščencu za subjekt vpisa – predlagatelja 12. 7. 2021 podpisala zakoniti zastopnik C. C. in prokurist D. D. st. Iz rednega izpiska iz sodnega registra je ugotovilo, da je kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa vpisan E. E. od 23. 4. 2021 dalje in ne C. C., prav tako ni D. D. st. vpisan kot prokurist. Niso utemeljene navedbe pritožnikov, da je zakoniti zastopnik E. E. dosegel vpis na podlagi nezakonite skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, ki naj ne bi bila dopustna. S sklepom Srg 2/0 z dne 28. 7. 2021 je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o vpisu Srg 1/0 z dne 9. 6. 2021 in sodišče je pojasnilo, da je skupščina 23. 4. 2021 ob 6.30 uri veljavno imenovala direktorja E. E. in da je bil bivši direktor C. C. veljavno odpoklican. Iz zapisnika skupščine 23. 4. 2021 ob 6.30 uri izhaja, da je bila sklepčna, sklep o imenovanju novega zakonitega zastopnika pa sprejet z zadostno večino. Poslovodstvo je že predhodno sklicalo skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, vendar je to storilo 18. 3. 2021, ko še ni vedelo za pravnomočno sodbo I Pg 398/2018, ki je bistveno spremenila glasovalna razmerja v družbi. Obstajala je nevarnost, da bi obstoječe poslovodstvo preklicalo že sklicano skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri. Poslovodstvo je želelo preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika, zahtevo manjšinskega družbenika za sklic skupščine pa je upoštevalo prepozno. Sklepčnost skupščine ob 6.30 uri je bila podana, saj se je upoštevala pravnomočna sodba I Pg 398/2018, da je ničen prenos deleža 29,9999 % B. B. in vrnjen v lastni poslovni delež družbe ter zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc. Sodna odločba učinkuje kot _res iudicata_ in je vpisana v sodni register. Res je, da 23. 4. 2021 sodba še ni bila vpisana v sodni register, kar ne spremeni, da je že bila pravnomočna in sta bili pravdni stranki in s tem vsi udeleženci v postopku z njo seznanjeni. Glede na obrazložitev C. C. ni zakoniti zastopnik subjekta vpisa od 23. 4. 2021 dalje. Iz zapisnika skupščine z dne 8. 7. 2021 izhaja, da sta bila prisotna D. D. st. in B. B. Prav tako iz zapisnika izhaja, da pri izvedbi ni bila upoštevana pravnomočna sodba I Pg 398/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da je ničen prenos deleža 29,9999 % B. B. in vrnjen v lastni poslovni delež družbe ter zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc. Sodba učinkuje kot _res iudicata_ in je bila na dan izvajanja skupščine 8. 7. 2021 vpisana v sodni register. B. B., upoštevaje pravnomočno ugotovljeno ničnost pogodbe z dne 29. 2. 2016, kot izhaja iz pravnomočne sodbe I Pg 398/2018, ni lastnik lastnega poslovnega deleža 29,9999 %, kar ni bilo upoštevano pri navedeni skupščini in sklepi niso bili sprejeti z zadostno večino. Podpis C. C. na pooblastilu 12. 7. 2021 za subjekt vpisa ni veljaven, saj na dan podpisa ni bil več direktor subjekta vpisa, temveč mu je mandat prenehal 23. 4. 2021, ko je bil s sklepom skupščine imenovan za direktorja E. E., ki je kot zakoniti zastopnik vpisan v sodni register. Ni moč šteti za veljavno pooblastilo odvetniku s strani prokurista D. D. st., saj mu je prokura prenehala 23. 4. 2021, kot izhaja iz sodnega registra in priložene listinske dokumentacije, saj je s tem dnem novi direktor preklical prokuro na podlagi 36. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in 4.4 člena družbene pogodbe. V času sklepanja pogodbe z dne 29. 1. 2020 pa tudi v času izpolnitve njenega odložnega pogoja je bila v sodnem registru pri obeh deležih 29,9999 % in 8,16 % vpisana prepoved razpolaganja z deležem, posledično ni bilo dovoljeno nobeno razpolaganje (na podlagi sklepov Okrožnega sodišča v Celju I Pg 246/2016 z dne 21. 7. 2016 in I Pg 487/2019 z dne 12. 11. 2019), posledično je vsakršno razpolaganje nedovoljeno in neveljavno ter gre pri pogodbi z dne 29. 1. 2020 za očitni in namerni obid prepovedi, torej doseči razpolaganja, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in moralnim pravilom, čemur sodišče ne more nuditi pravnega varstva.

2. Zoper ta sklep vlagata pritožbo predlagatelj1 in udeleženec B. B. po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navajata, da je edini zakoniti zastopnik subjekta vpisa C. C. Ni sporno, da je bila 18. 3. 2021 za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri sklicana skupščina po zakonitem zastopniku subjekta vpisa C. C. Tudi ni sporno, da je družba A. G.m.b.H. po prejemu sklica podala zahtevo za sklic druge skupščine istega dne ob 6.30 uri. Skupščina 23. 4. 2021 ob 6.31 uri je bila nezakonita, pri čemer dejansko predstavlja zlorabo pravic družbe A. G.m.b.H., ki je usmerjena v cilj zagotoviti si svojega direktorja. Podredno je bila skupščina 23. 4. 2021 ob 6.30 uri nesklepčna. V skladu s spremembo, kot je bila sprejeta z novelo ZGD-1, ne zadošča le notifikacija poslovodji, ampak je bistveno stanje v sodnem registru, ki so ga dolžni upoštevati tako družba kot družbeniki. Posledično obstoj pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 ni vplival na glasovalne pravice 23. 4. 2021, kot napačno zaključuje sodišče, saj sprememba še ni bila izvedena v sodnem registru in je bil na dan skupščine v sodnem registru kot družbenik subjekta vpisa še vedno vpisan B. B. s 1.295 glasovalnimi pravicami. B. B. je bil 23. 4. 2021 ne le vpisan v sodnem registru kot lastnik in imetnik dveh poslovnih deležev zaporedna št. 242058 v velikosti 29,9999 % in pod zaporedno št. 60303 v velikosti 8,1585 %, temveč je razpolagal z dvema pravnima naslovoma, ki sta predstavljala nakup nekoč celovitega lastnega poslovnega deleža v celoti. B. B. je 23. 4. 2021 imel 1.295 glasovalnih pravic na temelju vpisa v sodnem registru (registrskega postopka, ki ga je izvršil notar in dosegel pravnomočnost sklepa), prav tako so mu glasovalne pravice pripadale na podlagi sklenjenih pravnih poslov z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2020. Registrski vpis spremembe zakonitega zastopnika še ni pravnomočen, vsled česar se sodišče neutemeljeno sklicuje na odločitve. Zoper sklep Srg 1/0 z dne 9. 6. 2021, s katerim je izbrisalo zakonitega zastopnika C. C. in vpisalo E. E. na podlagi sklepa z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, je bila vložena pritožba. Slednjo je sodišče zavrnilo s sklepom Srg 2/0 z dne 28. 7. 2021, zoper odločitev je bila vložena pritožba, o kateri še ni bilo odločeno. Dne 8. 7. 2021 se je izvedla nadomestna skupščina, na kateri so družbeniki veljavno odločali ne glede na število prisotnih glasov. Na tej, katere sta se udeležila D. D. st. in B. B. po pooblaščencema, so družbeniki ponovno potrdili sklepe skupščine, sprejete 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, prav tako so sprejeli sklep o razveljavitvi sklepov na skupščinah 7. 7. 2021. 3. Subjekt vpisa in družbenik A. G.m.b.H. v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navajata, da subjekt vpisa ni zastopan po upravičeni osebi in ni procesne legitimacije. Ni pravilno zastopan niti kar se tiče zakonitega zastopnika niti kar se tiče pooblaščenca. Niti podpis C. C. niti D. D. st. nista veljavna, posledično je neveljavno pooblastilo, vsled tega je pritožba vložena po nepooblaščeni osebi in jo je potrebno zavreči. 4. Pritožnika sta po predložitvi spisa sodišču druge stopnje podala vlogo – dokazni predlog z dne 21. 10. 2021 s ″podajanjem pravnega naziranja″ iz sklepa VS RS III Ips 17/2021 in strokovnega članka v Pravni praksi z dne 15. 10. 2021. Priložila sta še elektronsko korespondenco z notarko z dne 7. 4. 2021. Za listine navajata, da jih nista mogla predhodno predložiti v spis. Vloga vsebinsko predstavlja dopolnitev pritožbe.

5. Dopolnitev pritožbe je prepozna, pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje upošteva dopolnitev pritožbe, če je vložena v pritožbenem roku, ne glede na to, če gre za podajanje pravnega naziranja, kot jo utemeljujeta pritožnika. V osnovni pritožbi sta navedla, da se 8-dnevni (pritožbeni) rok izteče 17. 9. 2021, torej sta dopolnitev pritožbe z dne 21. 10. 2021 vložila prepozno in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

7. Pritožnika pretežno ponavljata trditve iz pritožbe zoper sklep sodniške pomočnice 9. 7. 2021. Na te trditve je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

8. V registrskem postopku presoja sodišče zgolj pogoje za vpis v sodni register, kot določa 34. člen ZSReg. V tem primeru je predlagatelj – subjekt vpisa predlagal vpis spremembe družbenika pri lastnem poslovnem deležu subjekta vpisa in družbenika B. B. na podlagi notarskega potrdila SV 46/20 z dne 29. 1. 2020, notarskega zapisa pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža SV 45/20 z dne 29. 1. 2020 in čistopisa družbene pogodbe z dne 29. 1. 2020. **O pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa:**

9. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) da ni ravnalo v skladu z dolžno skrbnostjo in ni izvedlo nobene presoje, (-) da je samo sledilo zatrjevanju pooblaščenca subjekta vpisa in družbenika, (-) da je sklep arbitraren in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker naj ne bi presodilo vseh listin, vloženih v spis, zapisnikov skupščin z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, z dne 8. 7. 2021 ob 8.30 uri, zatrjevanj o nezakonitosti skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri in z dne 7. 7. ob 7.30 ter 9.00 uri. Sodišče prve stopnje je presodilo zatrjevanja v zvezi z zapisnikom skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri s povzemanjem lastnih sklepov med istimi strankami Srg 1/0 z dne 9. 6. 2021 v zvezi s Srg 2/0 z dne 28. 7. 2021 (prilogi A 34, A 35, kjer je bilo ugotovljeno kot bistveno, da skupščina z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri ni imela zadostne glasovalne večine za sprejem sklepov, saj ni upoštevala pravnomočne sodne odločbe I Pg 398/2018, da B. B. nikoli ni bil imetnik 29,9999 % deleža, temveč je to lastni poslovni delež družbe brez glasovalnih pravic), da 482. člena ZGD-1, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register, ne moremo razlagati na način, da pravnomočne sodne odločbe ne bi bilo potrebno upoštevati pri izvedbi skupščine z dne 23. 4. 2021 (kar velja velja za obe skupščini tega dne, tudi ob 7.30 uri), ker še ni bila sprovedena v sodnem registru, da gre za pravnomočno sodno odločbo, ki učinkuje sama po sebi kot _res iudicata_ in zavezuje stranke, ki so bile na dan odločanja na skupščini 23. 4. 2021 (ponovno velja za obe tega dne, tudi ob 7.30 uri) z njo seznanjene (prvi odstavek na četrti strani sklepa). Presodilo je trditve v zvezi z zapisnikom skupščine z dne 8. 7. 2021 ob 8.30 uri (priloga A16) in ugotovilo, da sta bila prisotna D. D. starejši in B. B., da pri izvedbi ni bila upoštevana pravnomočna sodba I Pg 398/2018, da je prenos deleža 29,9999 % B. B. ničen in vrnjen v lastni poslovni delež subjekta vpisa in zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc, da sodba učinkuje kot _res iudicata_ in je bila na dan skupščine 8. 7. 2021 vpisana v sodni register, da upoštevaje pravnomočno ugotovljeno ničnost pogodbe z dne 29. 2. 2016, kot izhaja iz pravnomočne sodbe I Pg 398/2018, ni lastnik lastnega poslovnega deleža 29,9999 %, kar pri skupščini ni bilo upoštevano in sklepi niso bili sprejeti z zadostno večino (prvi odstavek na peti strani sklepa). Do zatrjevanj glede nezakonitosti skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.31 uri se je prav tako opredelilo s povzemanjem že omenjenih lastnih sklepov med istimi strankami Srg 1/0 z dne 9. 6. 2021 v zvezi s Srg 2/0 z dne 28. 7. 2021, da je skupščina 23. 4. 2021 ob 6.30 uri veljavno imenovala direktorja E. E., da je bil bivši direktor C. C. veljavno odpoklican, da je iz zapisnika skupščine izhaja, da je bila sklepčna, sklep o imenovanju sprejet z zadostno večino, da je poslovodstvo predhodno sklicalo skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, vendar je to storilo 18. 3. 2021, ko še ni vedelo za pravnomočno sodbo I Pg 398/2018, ki je bistveno spremenila glasovalna razmerja v subjektu vpisa, da je obstajala nevarnost, da bi poslovodstvo preklicalo že sklicano skupščino za ob 7.30 uri, da je poslovodstvo želelo preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika in da je njegovo zahtevo za sklic skupščine upoštevalo prepozno, da je sklepčnost skupščine podana, saj se je upoštevala pravnomočna sodba I Pg 398/2018, da je ničen prenos deleža 29,9999 % B. B. in vrnjen v lastni poslovni delež subjekta vpisa ter zato brez glasovalnih pravic z učinkom ex tunc, da 23. 4. 2021 sodba še ni bila vpisana v sodni register, kar pa ne spremeni, da je že bila pravnomočna in da sta bili stranki in s tem vsi udeleženci z njo seznanjeni (prvi odstavek na četrti strani sklepa). Glede na to, da je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje E. E. veljavno imenovan za direktorja subjekta vpisa na skupščini 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, se sodišču ni bilo treba posebej ukvarjati z nezakonitostjo kasnejših skupščin z dne 7. 7. 2021 ob 7.30 in 9.00 uri, ki ju je sklical E. E., ker naj bi se ta po pritožbenih trditvah zavedal pomanjkljivosti svojega imenovanja.

10. Ne držijo očitki: (-) da se sodišče ni opredelilo do vprašanja zakonitosti zahteve družbenika A. G.m.b.H. za sklic skupščine 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, (-) da sklep nima dejstev glede zakonitosti sklica skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, (-) da ne odgovori na vprašanje pravilnosti vročitve zahteve družbenika po sklicu skupščine, ne opredeli do vprašanja ali so izpolnjeni za izvedbo skupščine (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, (-) da je protispisen zaključek sodišča, da je obstajala bojazen, da bo preklicana skupščina z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri. Sodišče prve stopnje se je do tega opredelilo s povzemanjem že omenjenih lastnih sklepov med istimi strankami in ugotovitvijo, da je poslovodstvo želelo preprečiti sklic skupščine manjšinskega družbenika, zahtevo manjšinskega družbenika za sklic skupščine pa je upoštevalo prepozno (prvi odstavek na četrti strani sklepa).

11. Pritožnika priznavata, da registrski vpis spremembe zakonitega zastopnika še ni pravnomočen, da je zoper sklep Srg 1/0 z dne 9. 6. 2021 vložena pritožba, ki jo je sodišče zavrnilo s sklepom Srg 2/0 z dne 28. 7. 2021 in zoper katero je prav tako vložena pritožba, o kateri še ni bilo odločeno in tožba na ničnost registrskega vpisa. Hkrati neutemeljeno navajata: (-) da ni utemeljeno sklicevanje sodišča na postopek Srg 1/0, (-) da je sodišče vezano le na pravnomočen izrek sodne odločbe, ne pa na odločbe, ki še niso pravnomočno potrjene, (-) da mora v konkretnem primeru bodisi prekiniti postopek do pravnomočne odločitve v matičnem postopku bodisi samo odločiti o predhodnem vprašanju, pri čemer mora slednjega presoditi v skladu z 8. členom ZPP, ne pa slepo prepisovati drugih odločitev v še nezaključenih postopkih. Če je sodišče prve stopnje že odločilo o istem (predhodnem) vprašanju, čeprav še ne pravnomočno, se sme sklicevati na bistvene poudarke svojega sklepa. V tem primeru pritožnika ne navajata konkretno v čem naj bi bile njune trditve v obravnavanem postopku drugačne od trditev v zadevi Srg 1/0 v zvezi s Srg 2/0, da bi te terjale dodatno razlago v obravnavanem primeru. Zato se je lahko sodišče prve stopnje sklicevalo na svojo predhodno odločitev in razloge v njej.

12. Neutemeljen je očitek, da sodišče ne pojasni kakšen je rok, v katerem mora poslovodja odločiti o zahtevi družbenika in na čem ta temelji. Spornosti tega roka pritožnika nista zatrjevala pred sodiščem prve stopnje in predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, zato se do nje ni moglo opredeliti.

13. Prav tako ne držijo očitki: (-) da sodišče ni argumentirano odgovorilo in je pavšalno zavrnilo zatrjevanja o pravnih sredstvih, (-) da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, (-) da sta vloženi pritožbi zoper sklep v zadevi Srg 3/0 in tožba na ničnost registrskega vpisa, tožba na ugotovitev neskladnosti družbene pogodbe oziroma potrdila notarja o skladnosti družbene pogodbe s pravnomočno sodbo, (-) da sklep ne omenja in ne upošteva pravnomočnega registrskega sklepa, (-) da o tem nima razlogov, kolikor se nanaša na zadevo Srg 0/0. Omenjena registrska postopka Srg 3/0 in Srg 0/0 sta ločena od obravnavanega, zanj pravno nepomembna in se sodišče prve stopnje do njiju ni rabilo posebej opredeljevati. Na podlagi pogodbe z dne 31. 7. 2019 (registrski postopek vpisa Srg 0/0) je B. B. že vpisan kot imetnik poslovnega deleža 8,15 % in pri vpisu je potrebno izhajati iz tega.

14. Pri očitku kršitve 13. člena ZPP, ki naj bi imel vpliv na nezakonitost odločitve, ker naj bi sodišče napačno rešilo predhodno vprašanje kdo je zakoniti zastopnik subjekta vpisa, ne gre za razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč za razlog zmotne uporabe materialnega prava. O tem bo odločeno v nadaljevanju.

15. Ne držijo očitki: (-) da sodišče ni upoštevalo obstoja dveh pravnih naslovov – pogodb z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2020, (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, (-) da sodišče ravna samo s seboj v nasprotju, (-) da ne upošteva pogodb z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2019, (-) da ni razloga za razlikovanje sodne odločbe in pravnih naslovov. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do prve pogodbe z dne 31. 7. 2019, po kateri je B. B. vpisan kot družbenik 8,16 % in ugotovilo, da je bila na poslovnem deležu vpisana prepoved razpolaganja. Tudi glede druge pogodbe z dne 29. 1. 2020 je ugotovilo, da je bila v času sklepanja pogodbe prav tako vpisana prepoved razpolaganja in gre za obid prepovedi razpolaganja na deležu 29,9999 %, torej doseči razpolaganja v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnim pravilom (drugi odstavek na sedmi strani sklepa). Kaj to pomeni za predlagani vpis je stvar nadaljnje presoje.

16. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) da ni opravilo presoje zakonitosti sklica skupščine z dne 7. 7. 2021 ob 7.30 uri na podlagi predhodno presojane zakonitosti skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, (-) da se ne opredeli do vprašanja nezakonito sklicane skupščine, (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Pojasnjeno je že bilo, da je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje E. E. veljavno imenovan za direktorja subjekta vpisa na skupščini 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, zato se mu ni bilo treba posebej ukvarjati z nezakonitostjo kasnejših skupščin z dne 7. 7. 2021 ob 7.30 in 9.00 uri, ki ju je sklical E. E., ker naj bi se ta po pritožbenih trditvah zavedal pomanjkljivosti svojega imenovanja.

17. Sodišče prve stopnje je iz izpiska v sodnem registru ugotovilo, da je kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa vpisan E. E. od 23. 4. 2021 in ne C. C., da je poslovodstvo predhodno sklicalo skupščino za 23. 4. 2021 ob 7.30 uri, da je to storilo 18. 3. 2021, ko še ni vedelo za pravnomočno sodbo I Pg 398/2018, da je poslovodstvo družbe želelo preprečiti sklic skupščine družbe manjšinskega družbenika, da je bilo s pravnomočno sodbo I Pg 398/2018 ugotovljeno, da je ničen prenos deleža 29,9999 % B. B. in vrnjen v lastni poslovni delež subjekta vpisa, da so bile stranke na dan odločanja na skupščini 23. 4. 2021 (to velja za obe ob 6.30 in 7.30 uri) z njo seznanjene (prvi odstavek na četrti strani sklepa). Teh ugotovitev pritožnika ne izpodbijata.

18. Nedovoljene pritožbene novote so podrobne navedbe o zlorabi pravic družbe A. G.m.b.H., nespoštovanju roka in načina podaje zahteve. Ker pritožnika nista pojasnila zakaj teh navedb nista mogla podati v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vpis, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

19. Pravno neodločilne so pritožbene navedbe kaj je storil novi direktor na podlagi domnevno nezakonitega sklepa skupščine in kakšne so posledice za subjekt vpisa ter v dokaz teh navedb priložene dodatne listine, za katere pritožnika navajata, da naj jih sodišče upošteva in dokazno oceni, da gre za listine, nastale po vložitvi pritožbe in jih predhodno nista mogla vložiti v spis.

20. Tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na registrski postopek Srg 3/0 vpisa po pravnomočni sodbi I Pg 398/2018, niso pravno odločilne v tem postopku: (-) da je sodba I Pg 398/2018 v izreku ugotovila ne le ničnost pravnega posla - pogodbe, ampak tudi ničnost na njej temelječega registrskega vpisa Srg 4/0, (-) da je s tem potrjeno, da je potrebno ponovno vzpostaviti in upoštevati dejansko stanje, kot je bilo pred 29. 2. 2016 in poslovni delež zaporedna št. 242058 ponovno vrniti v okvir poslovnega deleža zaporedna št. 60303, (-) da nobena drugačna razlaga pravnomočne sodbe ni materialnopravno pravilna, (-) da je izvršilno sodišče vezano na načelo formalne legalitete in registrsko sodišče v postopku Srg 3/0 ni pristojno za ugotavljanje pomena predmetnega izreka, ampak bi moralo slednjega izvršiti v vsebini, kot je zapisana, (-) da je v nasprotju z navedenim D. D. ml. podal predlog za vpis spremembe družbenikov, pri čemer slednji ni bil skladen sodbi in pravnomočnemu registrskemu sklepu v zadevi Srg 0/0, (-) da pravnomočna sodna odločba sodišča do sedaj ni ugotovljena za nično in učinkuje ter preprečuje izvršitev sodbe I Pg 398/2018, (-) da je neizvršljiva, (-) da bi v posledici vzpostavitve prejšnjega stanja lahko imel subjekt vpisa zgolj 12 poslovnih deležev, v nasprotju z navedenim je D. D. ml. predlagal, da se pri subjektu vpisa obdrži vpis 13 poslovnih deležev, (-) da je sodišče s sklepom Srg 3/0 z dne 3. 6. 2021 ugodilo predlogu D. D. ml. in posledično ravnalo v nasprotju s pravnim naslovom, pravnomočno sodbo, (-) da je sodišče izvedlo vpis spremembe pri poslovnem deležu, pri čemer ni izvedlo izbrisa poslovnega deleža zaporedna št. 242058 in posledično za navedeni odstotek povečalo poslovni delež zaporedna št. 60303, ampak je ohranilo vpisana dva samostojna poslovna deleža zaporedna št. 242058 v velikosti 29,9999 % in zaporedna št. 60303 v velikosti 8,1585 %, (-) da sodišče ni vzpostavilo prvotnega stanja, kot je narekovala pravnomočna sodna odločba, vsled česar odločitev ni skladna pravnomočni sodbi, (-) da je ravnanje sodišča v postopku Srg 3/0 v nasprotju z odločitvijo sodišča v I Pg 398/2018 in pomeni zaobid zakonsko določene zahteve po skupščinskem sklepu v primeru razdružitve poslovnih deležev, pri čemer družbena pogodba ne more nadomestiti skupščine, ne notarjevo potrdilo, da se sprememba družbene pogodbe šteje kot zakonito, (-) da taka sprememba ni bila sprejeta na skupščini, prav tako ne družbena pogodba o vsebini, ki bi predvidevala 13 poslovnih deležev in 2 poslovna deleža 29,9999 % in 8,1585 %, (-) da sklep Srg 3/0 ni pravnomočen, saj je bila vložena pritožba.

21. Nedovoljene pritožbene novote so tudi navedbe v zvezi s skupščinami po 23. 4. 2021: (-) da iz sklica skupščine E. E. z dne 11. 6. 2021 za 7. 7. 2021 ob 7.30 uri ne izhaja, da bi bil podan po njem kot pooblaščencu družbenika, (-) da bi moral družbenik predhodno nasloviti zahtevo na zakonitega zastopnika C. C., (-) da je C. C. želel situacijo rešiti, da ne bi sledili spori, vendar ni bil uspešen, (-) da je kot edini zakoniti zastopnik naslovil na družbenike dopis – preklic skupščine, kot je bila sklicana s strani E. E. in so bili družbeniki seznanjeni, da v primeru E. E. ne gre za zakonitega zastopnika družbe, zato nima upravičenja za sklic skupščine, (-) da so družbeniki 28. 6. 2021 prejeli odgovor na dopis pooblaščenca subjekta vpisa, da bo skupščina potekala v vsakem primeru, da te nima nihče pravice preklicati in so dosedanji ali bodoči preklici neveljavni in kaznivi, (-) da so se skupščine 7. 7. 2021 ob 7.30 udeležili družbeniki D. D. ml., F. F., predlagatelj, G. G., H. H., D. D. st. in B. B., (-) da se skupščine niso udeležili C. C., I. I. in J. J., vsled česar ni bila univerzalna, (-) podrobnosti kako je potekala ta skupščina, (-) da D. D. st. ni prejel odgovora na svojo zahtevo poslovodstvu subjekta vpisa, podredno sklic skupščine za 7. 7. 2021 ob 9.00 uri, (-) da je bil sklic podan pravočasno, saj je bil posredovan 8 dni pred skupščino, kar je skladno družbeni pogodbi, (-) da sta se s prejemom zapisnika pritožnika seznanila, da je E. E. 7. 7. 2021 ob 9.00 uri izvedel še eno skupščino po dnevnem redu D. D. st., (-) da so prisostvovali družbeniki D. D. ml., družba A. G.m.b.H., F. F., H. H., G. G., (-) da D. D. st. ni mogel prisostvovati skupščini, saj je bil njegov pooblaščenec ob priliki prve skupščine tega dne ob 7.30 uri neutemeljeno odstranjen iz prostorov tožeče stranke po odredbi pooblaščenca E. E., (-) da je na skupščini prisostvovalo 1283 glasov oziroma 37,85 % vseh glasovalnih pravic, posledično so izpodbojni vsi sklepi, sprejeti na skupščini, (-) da so na skupščini 8. 7. 2021 družbeniki lahko veljavno odločali ne glede na število prisotnih glasov, (-) da ni pomembna višina glasovalnih pravic, ampak dejstvo, da so bili sklepi sprejeti s 100 % večino prisotnih družbenikov. Ker tudi v tem delu navedb pritožnika nista pojasnila zakaj jih nista mogli podati v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vpis, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

22. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje materialnopravno zmoten zaključek, da E. E. ni bil nikoli imenovan na funkcijo zakonitega zastopnika, da je še vedno C. C. zadnje veljavno imenovani zakoniti zastopnik subjekta vpisa.

23. Posledično zakonitemu imenovanju E. E. za zakonitega zastopnika subjekta vpisa je zakonit tudi njegov sklep o preklicu prokure D. D. st. Pritožnika neutemeljeno navajata: (-) da zato, ker E. E. ni poslovodja subjekta vpisa, ni pristojen za odpoklic ali imenovanje prokuristov družbe, (-) da sklep o preklicu prokure D. D. st. po nepristojni osebi ni veljaven, (-) da je zakonitemu zastopniku C. C. potekel mandat 6. 6. 2021, pri čemer ima subjekt vpisa še vedno veljavno imenovanega prokurista D. D. st., katerega funkcija ni časovno omejena, (-) da E. E. ni upravičen za družbo izjavljati voljo ter sprejemati sklepe o imenovanju ter odpoklicu prokurista, (-) da subjekt vpisa še vedno veljavno zastopa D. D. st. kot prokurist, ki je upravičen podati pooblastilo pooblaščencu za zastopanje v postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da E. E. veljavno preklical prokuro D. D. st. 23. 4. 2021 na podlagi 36. člena ZGD-1, upoštevaje točko 4.4 člena družbene pogodbe, kar je obrazložilo v sklepu Srg 1/0 z dne 9. 6. 2021 (drugi odstavek na peti strani sklepa).

**O pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa:**

24. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) da ni dovoljeno zgolj ponavljanje oziroma povzemanje odločitve iz predhodnega sklepa sodniške pomočnice, (-) da ni odgovorilo na bistvene očitke, (-) da se je do slednjih opredelilo pavšalno in neargumentirano, (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje2. To smiselno velja tudi za razmerje med sklepom sodniške pomočnice o zavrnitvi predloga za vpis in sklepom registrske sodnice o pritožbi zoper sklep vodje sodnega registra.

25. Ne držijo očitki: (-) da se sodišče ne opredeli do zatrjevanj, da je bila pogodba z dne 29. 1. 2020 sklenjena pod pogojem, da se ugotovi ničnost pogodbe z dne 29. 2. 2016, (-) da je v posledici ničnosti pogodbe subjekt vpisa ponovno postal lastnik poslovnega deleža 29,9999 %, (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, (-) da sodišče ne presoja pravilne realizacije pravnomočne sodbe I Pg 398/2018 in ne navede na čim temelji zahteva sodišča, (-) da je potrebno predhodno urediti stanje vpisov v registru ter da bi morala biti realizirana razveza pogodbe z dne 31. 7. 2019 v sodnem registru. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da subjekt vpisa v trenutku sklepanja pravnega posla ni mogel razpolagati z lastnim poslovnim deležem 29,9999 %, ker ni bil vpisan kot imetnik v registru, da je vpis spremembe družbenika konstitutiven, da sodba I Pg 398/2018 na dan sklepanja pravdnega posla 29. 1. 2020 še ni postala pravnomočna in izvršljiva, da tega dne še niso nastopili učinki ničnosti in je vpis spremembe po tej sodbi bil opravljen 3. 6. 2021 (drugi odstavek na šesti strani sklepa). S tem je zavrnilo argumentacijo pritožnikov o odložnem pogoju. Ali je odločilo materialnopravno pravilno in ali je sploh relevantno v tem pritožbenem postopku je stvar nadaljnje presoje.

26. Ne drži očitek: (-) da se sodišče prve stopnje ne opredeli do zatrjevanj, da je možno kljub vpisani prepovedi odtujitve in obremenitve razvezati pogodbo, (-) da je potrebno upoštevati namen zavarovanja, (-) da sta stranki za razvezo pogodbe predvideli vrnitev v prejšnje stanje in da prepoved ne predstavlja ovire za sklenitev pogodbe z dne 29. 1. 2020. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v času sklepanja pogodbe z dne 29. 1. 2020 pa tudi v času izpolnitve njenega odložnega pogoja v sodnem registru pri deležih 29,9999 % in 8,16 % vpisana prepoved razpolaganja z deležem, posledično ni bilo dovoljeno nobeno razpolaganje (na podlagi sklepov Okrožnega sodišča v Celju I Pg 246/2016 z dne 21. 7. 2016 in I Pg 487/2019 z dne 12. 11. 2019), posledično je vsakršno razpolaganje nedovoljeno in neveljavno ter gre pri pogodbi z dne 29. 1. 2020 za očitni in namerni obid prepovedi, torej doseči razpolaganja, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in moralnim pravilom (drugi odstavek na sedmi strani sklepa). Materialnopravna pravilnost stališča je stvar nadaljnje presoje.

27. Pritožnika pavšalno navajata, da se sodišče ni opredelilo do vrste njunih pravno relevantnih zatrjevanj, ki jih "ponovno povzemata v nadaljevanju", kar naj bi predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Takšno ponavljanje trditev ne pomeni konkretnega izpodbijanja stališč sodišča prve stopnje.

28. Pritožnika neutemeljeno navajata: (-) da sklep nima razlogov o zaključkih, ker je sodniška pomočnica zavrnila predloga iz razloga, ker naj bi za veljavnost pogodbe moral biti pridobljen skupščinski sklep, (-) da sodišče v sklepu ne reče ničesar o materialnopravno in dejansko napačnem zaključku sodniške pomočnice, da bi moral biti za sprejem skupščinskega sklepa o prodaji lastnega deleža naveden v pogodbi. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da iz pogodbe ne izhaja, da je bil pri sklepanju pravnega posla upoštevan skupščinski sklep o odsvojitvi lastnega poslovnega deleža niti sklep skupščine o združitvi ločenih poslovnih deležev, da je za odsvojitev lastnega poslovnega deleža potreben, tako kot za delitev, čemur zavezuje pravnomočna sodba z dne 10. 1. 2020 med strankama glede istega deleža (tretji odstavek na sedmi strani sklepa). Ali je stališče materialnopravno pravilno in predvsem ali je pomembno v tem postopku, je stvar nadaljevanja.

29. Pritožbeni očitki: (-) da je sodišče postopalo v nasprotju s predpisi in predlagatelju v škodo štelo, da ni predložil skupščinskega sklepa, (-) da je prekoračilo pristojnost, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, (-) da bi moralo postopati v skladu s 30. členom ZSReg in ga pozvati k odpravi pomanjkljivosti, česar ni storilo, kar predstavlja kršitev določb postopka, se nanašajo na materialnopravno presojo utemeljenosti predloga. Ponovno gre tudi gre za vprašanje ali je to sploh pomembno v tem postopku.

30. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) neusklajenost odločanja v registrskih postopkih, konkretno med izpodbijanim in Srg 3/0, (-) da je pristransko ravnanje sodišča, ki enkrat zavzema eno stališče, drugič diametralno nasprotno stališče, ki je izrazito v škodo pritožnikov. Sodišče druge stopnje je že pojasnilo, da je registrski postopek Srg 3/0 ločen postopek in kaj se v tistem presoja. V obravnavanem postopku pa se presojajo pogoji za vpis na podlagi pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža in drugih listin. Pri tem vpisu je potrebno vedno izhajati iz stanja v sodnem registru ne glede na to ali se stranke z njim ne strinjajo. Za spremembo stanja imajo ustrezna pravna sredstva v zakonu.

31. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v času sklepanja pogodbe z dne 29. 1. 2020 in času izpolnitve odložnega pogoja (to je pravnomočnosti sodbe I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020), v sodnem registru pri obeh deležih 29,9999 % in 8,16 % vpisana prepoved razpolaganja s tem deležem na podlagi sklepov istega sodišča z dne 21. 7. 2016 in 12. 11. 2016 (drugi odstavek na sedmi strani sklepa). Teh ugotovitev pritožnika ne izpodbijata. V pritožbi neutemeljeno navajata: (-) da je bil postopek I Pg 398/2018 pravnomočno zaključen in je odpadel interes za vpisano prepoved odtujitve ter obremenitve, (-) da je s pravnomočnostjo sodbe I Pg 398/2018 subjekt vpisa pridobil pravico do razpolaganja z neobremenjenim poslovnim deležem 29,9999%, (-) da je sodišču predložena veriga pravnih poslov, v zbirki listin pogodba z dne 31. 7. 2019, čemur sledi pogodba z dne 29. 1. 2020, vsled česar je izkazan prenos lastninske pravice na poslovnih deležih, (-) da je bistvo začasne odredbe v zagotovitvi, da bo subjekt vpisa prejel nazaj lastni poslovni delež 8,1585 %, kolikor bo pogodba, s katero je bil odsvojen, ugotovljena za nično, (-) da je potrebno upoštevati namen zavarovanja in posledice razveze pogodbe, (-) da sta pogodbeni stranki z razvezo pogodbe predvideli vrnitev v prejšnje stanje, pred sklenitvijo izpodbijane pogodbe z dne 31. 7. 2019 in tožnik – družba A. G.m.b.H. v postopku I Pg 487/2019 za takšen primer nima pravnega interesa za uveljavitev prepovedi, vsled česar ne predstavlja ovire za sklenitev pogodbe z dne 29. 1. 2020, (-) da kolikor stranki ravnata v nasprotju z vpisano prepovedjo odtujitve in obremenitve, posel ne more biti ničen, ampak zgolj izpodbojen (sodba in sklep VSL II Cp 96/2010), (-) da ima interes za izpodbijanje posla poleg pogodbenih stranki le tisti, v korist čigar je bila prepoved vpisana in ne vsaka oseba. Pogodba z dne 29. 1. 2020 je bila sklenjena po vpisu prepovedi odtujitve v sklepih z dne 20. 7. 2016 in 12. 11. 2019 ter predlagana za vpis v sodni register 6. 7. 2021. Začasna odredba omejuje družbenika v njegovem razpolagalnem upravičenju na poslovnem deležu na način, da ga prenese na drugega ali obremeni. Prepovedano mu je prenesti poslovni delež na drugega; prepovedano mu je z njim razpolagati tako, da bi spremenil svojo pravno pripadnost. Začasna odredba družbeniku prepoveduje skleniti katerokoli pogodbo, ki bi zanj ustvarjala obveznost prenosa poslovnega deleža, posledično mu prepoveduje opraviti potrebno razpolagalno dejanje za prenos poslovnega deleža3. Vpis bi bil dovoljen samo na podlagi sklepa sodišča v postopku zavarovanja, česar pritožnika nista zatrjevala.

32. Nedovoljene pritožbene novote so navedbe: (-) da je prepoved veljala do pravnomočno zaključenega postopka in je prenehala njena veljavnost, kar naj bi sodišče zanemarilo, čeprav naj bi bilo seznanjeno z vsebino začasne odredbe, ki je v zbirki listin, (-) da je bila začasna odredba izrečena B. B., (-) da zapis ni povsem identičen zapisu v sodnem registru, pri čemer je potrebno upoštevati izrek odločbe, ki predstavlja podlago za vpis, (-) da prepoved učinkuje za udeleženca in ne za subjekt vpisa, da na podlagi razveze pogodbe z dne 31. 7. 2019 in sklenitve pogodbe z dne 29. 1. 2020 ni prišlo do odtujevanja poslovnega deleža zaporedna št. 60303, (-) da je prepoved odtujitve in obremenitve navedena v pogodbi z dne 29. 1. 2020, pri čemer sta stranki predvideli prenos z upoštevanjem te, (-) da stranki nista upravičeni dogovoriti izbrisa prepovedi, kar sta upoštevali, vsled česar udeleženec na podlagi pogodbe pridobi obremenjen poslovni delež, (-) da se spremeni temelj lastništva, poveča nominalna vrednost samega poslovnega deleža, družba A. G.m.b.H. pa še naprej obdrži sredstvo zavarovanja, pri čemer se ne terja izbrisa poslovnega deleža št. 60303, (-) da s sklenitvijo pogodbe z dne 29. 1. 2020 ni prišlo do posega v pravice družbe A. G.m.b.H., (-) da je pravica do izpodbijanja pogodbe z dne 29. 1. 2020 pridržana pritožnikoma in družbi A. G.m.b.H., ne drugim osebam. Ker pritožnika nista pojasnila zakaj jih nista mogli podati v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vpis, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg).

33. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog. Ostali razlogi za zavrnitev, kot je veljavnost pogodbe zaradi nevračila poslovnega deleža subjektu vpisa in odsotnost sklepa skupščine o delitvi ter prodaji lastnega poslovnega deleža in pozivanje k dopolnitvi predloga niso pravno pomembni.

34. Pritožnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje pravno zmotno zavrnitev predloga za združitev pritožbenih postopkov Srg 3/0, Srg 5/0 in tega postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo v zadevah, na katere se sklicujeta pritožnika že odločeno (prvi odstavek na zadnji strani sklepa). Te ugotovitve v pritožbi ne izpodbijata. Prvi odstavek 300. člena ZPP določa za primer, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Gre za pravico sodišča, ne dolžnost, v ugotovljenih okoliščinah neupoštevanje predloga ne utemeljuje kršitve zakona.

35. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

**O stroških tega pritožbenega postopka:**

36. Subjekt vpisa in udeleženec A. G.m.b.H. krijeta vsak svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

1 To je subjekt vpisa, ki ima v tem registrskem postopku različna pooblaščenca, ki zastopata različne interese pooblastiteljev. Pritožbo je vložil na podlagi pooblastila prejšnjega poslovodje in prokurista (priloga A1), ki nista več vpisana v sodnem registru, odgovor na pritožbo pa na podlagi pooblastila novo imenovanega poslovodje (priloga A31), ki je vpisan v sodnem registru. Vpis slednjega in izbris prejšnjega poslovodje ter prokurista subjekta vpisa se vodi v ločenem registrskem postopku in je predmet posebne pritožbe. 2 Sodbi VS RS II Ips 348/2011, II Ips 201/2005. 3 S. Prelič, Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo, Podjetje in delo št. 2, 2018, str. 374 in nasl..