Fotografiranje otroka

Datum

22.10.2024

Številka

07121-1/2024/1278

Kategorije

Fotografije kot OP, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Sprašujete, ali lahko tuja oseba fotografira vašega otroka brez vaše privolitve.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za fotografiranje vašega otroka mora obstajati vaša privolitev (če za to ne obstaja druga pravna podlaga, npr. zakon ali izvajanje pogodbe). Vendar je mogoče, da bi se fotografiranje vašega otroka štelo kot zasebna raba skladno s Splošno uredbo, kar pomeni, da se pravila Splošne uredbe ne uporabljajo. Prav tako opozarjamo, da se z ZVOP-2 in Splošno uredbo varujejo le tisti osebni podatki, ki so avtomatizirano obdelani ter tisti osebni podatki, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe.

Četudi v določenem primeru ne bi bila podana pristojnost IP, pa lahko svoje pravice varujete pred pristojnimi sodišči. Fotografiranje vašega otroka brez vaše privolitve bi lahko nakazovalo tudi na sum kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pojasnjujemo, da se z določbami ZVOP-2 ne varuje zasebnost posameznika v širšem smislu, kot to npr. zagotavlja 35. člen Ustave Republike Slovenije, pač pa se varuje zgolj tisti del t.i. informacijske zasebnosti, ki jo zagotavlja 38. člen Ustave RS. Z ZVOP-2 in Splošno uredbo se namreč varujejo le tisti osebni podatki, ki so avtomatizirano obdelani ter tisti osebni podatki, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe.

Kar zadeva samo fotografiranje s strani tretje osebe poudarjamo, da Splošna uredba iz področja uporabe izključuje obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (točka (c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe). Navedeno pomeni, da fotografiranje, shranjevanje in nadaljnja obdelava fotografij v zasebne namene ne sodi pod okrilje predpisov s področja varstva osebnih podatkov.

Če bi tretja oseba fotografije dejansko objavila ali npr. posredovala tretjim osebam, pa tudi po vsej verjetnosti ne bi šlo za zbirko osebnih podatkov, kar pomeni, da bi bila pristojnost IP skladno z zgornjo opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena Splošne uredbe verjetno izključena. Navedeno pa ne pomeni, da nimate na razpolago drugega pravnega varstva. Namreč, posameznik lahko v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, med katere nedvomno sodi tudi poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631 v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, ko je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

Fotografiranje vašega otroka brez vaše privolitve pa nadalje lahko nakazuje na sum storitve kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja po 138. členu veljavnega Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23, KZ-1). Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog (prizadete osebe) in se poda pri pristojni policijski postaji oz. pristojnem državnem tožilstvu.

Če pa bi se v konkretnem primeru uporabljala Splošna uredba (npr. fotografiranje vašega otroka v šoli), bi morala podana ustrezna pravna podlaga skladno s Splošno uredbo, npr. privolitev (točka (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), izvajanje pogodbe (točka (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe) ali npr. izpolnitev zakonske obveznosti (točka (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe). Več o tem lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2021/1300 z dne 23. 7. 2021. Mnenja IP so dostopna s pomočjo iskalnikov na www.ip-rs.si/vop.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo