Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po petem odstavku 65. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
Izvršilno sodišče je na pravnomočno odločbo (izrek) vezano, zato izvršbe ne more ustaviti na nepremičninah v celoti, temveč le na 1/2, to je v delu, v katerem je bilo s sodbo pravdnega sodišča ugotovljeno, da je izvršba nedopustna, ne glede na zatrjevanje tretje o njenem lastništvu nepremičnin do celote.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tretja krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu izvršbo dovoljeno s sklepom In 505/2002 z dne 27. 12. 2002 na nepremičninah: ID znak X-1334/0-0, ID znak X-1333/0-0, ID znak Y-343/6-0 in ID znak Y-343/8-0 ustavilo na solastniškem deležu tretje A. K., to je do 1/2 celote (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se v zemljiški knjigi pri predmetnih nepremičninah do 1/2 izbriše zaznamba izvršbe, vpisana na podlagi sklepa In 505/2002 z dne 27. 12. 2002 (II. točka izreka).
2. Proti temu sklepu se pritožuje tretja. Trdi, da je premoženje, ki je predmet izvršbe - solastniški delež dolžnika na predmetnih nepremičninah njena last, na podlagi pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja. Prav tako dolg upnice izvira iz obdobja pred obstojem nekdanje izvenzakonske skupnosti dolžnika in tretje. Sklicuje se na primere sodne prakse, ki obravnavajo učinke zaznambe izvršbe na premoženju zakoncev, ko je kot lastnik v zemljiški knjigi vpisan le en zakonec. Izpostavlja, da upnica na predmetnih nepremičninah nikoli ni predlagala vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve ali izpodbijala notarski zapis. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršbe na predmetnih nepremičninah v celoti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi In 505/2002 z dne 27. 12. 2002 zaradi izterjave upničine denarne terjatve zoper dolžnika dovolilo izvršbo na nepremičninah, sedaj vpisanih v zemljiško knjigo pod ID znak X-1334/0-0, ID znak X-1330/0-0, ID znak Y-343/6-0 in ID znak Y-343/8-0, pri katerih je kot zemljiškoknjižni lastnik do celote vknjižen dolžnik.
5. Tretja je v postopku z ugovorom z dne 13. 6. 2006 uveljavljala lastninsko pravico na nepremičninah do celote in v nadaljevanju začela pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, potem ko je izvršilno sodišče s sklepom z dne 25. 9. 2006 njen ugovor na podlagi drugega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zavrnilo. Pravdno sodišče je s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 180/2007 z dne 5. 6. 2008 ugotovilo, da izvršba ni dopustna na ½ predmetnih nepremičnin, medtem ko je v presežku zahtevek zavrnilo.
6. Po petem odstavku 65. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
7. Ker je bilo s sodbo sodišča ugotovljeno, da izvršba na 1/2 nepremičnin, na katere je izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi z dne 27. 12. 2002 dovolilo izvršbo, ni dopustna, je prvostopenjsko sodišče na podlagi citirane določbe petega odstavka 65. člena ZIZ utemeljeno v tem obsegu ustavilo izvršbo in v tem delu razveljavilo sklep o izvršbi.
8. Neuspešno je pritožničino zavzemanje za ustavitev izvršbe v celoti s trditvami, da so nepremičnine njena last. V pravdnem postopku, v katerem je tretja uveljavljala lastninsko pravico na nepremičninah do celote, je sodišče ugotovilo nedopustnost izvršbe le na 1/2 nepremičnin (prvi odstavek izreka sodbe II P 180/2007 z dne 5. 6. 2008) in ne na celoto. V presežku je njen zahtevek zavrnilo (drugi odstavek izreka sodbe II P 180/2007 z dne 5. 6. 2008).
9. Izvršilno sodišče je na pravnomočno odločbo (izrek) vezano, zato izvršbe ne more ustaviti na nepremičninah v celoti, temveč le na 1/2, to je v delu, v katerem je bilo s sodbo pravdnega sodišča ugotovljeno, da je izvršba nedopustna, ne glede na zatrjevanje tretje o njenem lastništvu nepremičnin do celote.
10. Okoliščina, kdaj je dolg nastal, je ob odločitvi pravdnega sodišča, da je izvršba nedopustna na 1/2 nepremičnin, nerelevantna. Z zaznambo sklepa o izvršbi na predmetnih nepremičninah, je upnica pridobila zastavno pravico za zavarovanje svoje terjatve, z odločitvijo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 180/2007 z dne 5. 6. 2008 pa je tretja uspela le z nedopustnostjo izvršbe na 1/2 predmetnih nepremičnin. Glede na vezanost izvršilnega sodišča na odločitev pravdnega sodišča bi morala oz. mora tretja drugačno odločitev doseči v pravdnem postopku.
11. Prenos lastninske pravice na predmetni nepremičnini za upnico, glede na njeno zastavno pravico, ki učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ), na njen položaj nima nobenega vpliva in posledično za upnico ni potrebe za zahtevo vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve ali za izpodbijanje notarskega zapisa. Nasprotno, tretja je tista, ki bi morala glede na podatke v zemljiški knjigi, po katerih je lastnik do celote nepremičnine dolžnik, v pravdnem postopku dokazati, da je lastninsko stanje drugačno. Tretja je uspela v pravdnem postopku zgolj z ugotovitvijo nedopustnosti izvršbe na 1/2 predmetnih nepremičnin in izvršilno sodišče je dolžno tej odločitvi slediti.
12. Iz navedenih razlogov je pritožba tretje neutemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
13. Tretja s pritožbami zoper izpodbijano odločitev v tem pritožbenem postopku ni uspela. V posledici končnega neuspeha krije sama svoje stroške, ki so ji nastali v tem pritožbenem postopku (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).