Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže v delu, ki se nanaša na sklep o stroških. V preostalem delu se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da je zahtevek tožnikov po podlagi utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Zoper to sodbo so 8., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. tožnik vložili predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - Ali je sodišče druge stopnje pravilno razlagalo določbe Odloka o ureditvenem načrtu območja skladišča C3 z vidika zahtevane višinske kote gradnje objektov na zemljiščih B (domačija K.)? - Ali izdaja petih gradbenih dovoljenj Upravne enote Logatec na višinski koti 427,40 m brez vsakršnih navedb glede ustreznosti objektov v luči meril varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami glede na določila Odloka predstavlja takšno kvalificirano stopnjo napačnosti ravnanja, ki je ni mogoče pripisati nenamerni napaki upravnega organa? - Ali je podana vzročna zveza med ravnanjem Upravne enote Logatec, ki je izdala gradbena dovoljenja za gradnjo na poplavno ogroženem območju, in nastalo škodo na nepremičninah tožnikov kot posledico poplav? - Ali država z izdajo gradbenega dovoljenja jamči, da je objekt zgrajen v skladu z veljavnimi prostorskimi akti? - Ali je stranka upravičena do povrnitve stroškov zastopanja tudi za ponovljen postopek? Predlagatelji menijo, da ni življenjsko niti logično, da bi bilo na območju A dovoljeno graditi le na koti 474,5 m, objekte na sosednjih zemljiščih B pa tudi na poplavno ogroženi koti 472,4 m. Vsi objekti tožnikov so bili zgrajeni povsem na novo, ne pa na temeljih obstoječih objektov domačije K. Sklicujejo se na teorijo o adekvatni vzročnosti, saj če toženka ne bi izdala gradbenih dovoljenj za gradnjo nižje od predpisane kote, tožnikom ne bi nastala škoda. Gradbeno dovoljenje je jamstvo, da je objekt zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom. Gre za sodbo presenečenja, saj je sodišče druge stopnje šele v ponovljenem sojenju prvič pojasnilo, da je vir težav v občinskem odloku.

4. Zoper sklep o stroških revizija ni dovoljena. Revizija zoper sklep je namreč dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretnem primeru ne gre za takšen sklep, saj sklep o stroških ni sklep, s katerim se postopek konča. Zato je sodišče predlog v tem delu zavrglo (drugi odstavek 367. člena ZPP).

5. Glede preostalih vprašanj pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani. Zato je Vrhovno sodišče predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).