Jedro

To, kakšna je višina terjatev, ni bistvena sestavina sklepa o dedovanju. Ugotovitev, katere terjatve sodijo v zapuščino, zadošča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, torej v delu, v katerem je ugotovljena višina terjatev do A. P., B. B. B. in I. R., razveljavi.

II. Pritožniki sami krijejo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pritožbe dedinje P.M. K., ki jo je obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, dopolnilo svoj sklep o dedovanju III D 569/2010 z 11. septembra 2013 tako, da je v točki A dodalo, da se ugotovi, da v zapuščino sodijo še: - terjatev do A. P. v znesku 18.754,15 EUR, - terjatev do B. B. B. v znesku 2.200,00 EUR in - terjatev do I. R. v znesku 6.500,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožujejo v uvodu navedeni dediči. V pritožbi navajajo, da jim sodišče seznama zapustničinih terjatev ni posredovalo v opredelitev, kot ga je dedinji P. K. Poleg tega pa jim ni vročilo pritožbe te dedinje, ki jo je obravnavalo kot predlog za izdajo popravnega sklepa, da bi se seznanili z njenimi trditvami o višini terjatev. S tem jim je onemogočilo opredelitev do višine terjatev zapustnice, ki sodijo v zapuščino. Iz podatkov spisa ne izhaja, da znaša terjatev do I. R. le 6.500,00 EUR, nasprotno, iz smrtovnice izhaja, da znaša 13.000,00 EUR. Zapuščinskemu sodišču višine terjatev zapustnika ni treba natančno ugotavljati, če pa jih ugotavlja po višini, mora pri tem izhajati iz dokazil, s katerimi razpolaga, ne le iz izjave enega od dedičev.

3. Pritožba je bila vročena dedinji P. M. K., ki je nanjo odgovorila. Navaja, da je opozorila na to, da v ugotovitvenem delu sklepa o dedovanju manjkajo terjatve, s katerimi so dediči razpolagali. Meni, da je obseg zapuščine sporen, kar bi terjalo ponovno obravnavanje. Sicer predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dopolnilnega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dedinja P. M. K. je vložila pritožbo zoper sklep o dedovanju, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega in popravnega sklepa. Odločitev v točki II. izpodbijanega sklepa je pravnomočna. Enako velja za ugotovitev, da v zapuščino sodijo terjatve do A. P., B. B. B. in I. R. Pritožniki pa izpodbijajo odločitev o dopolnitvi sklepa o dedovanju v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo višino terjatev zapustnice.

6. Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da to, kakšna je višina terjatev, ni bistvena sestavina sklepa o dedovanju. Ugotovitev, katere terjatve sodijo v zapuščino, zadošča. 7. Če pa sodišče ugotavlja višino terjatev, tega ne more narediti enostransko, kot je ravnalo v obravnavani zadevi. Preden je izdalo sklep, v katerem je ugotavljalo višino zapustničinih terjatev, bi moralo vlogo dedinje P. M. K. vročiti preostalim dedičem. Zaradi opisane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (torej glede višine ugotovljenih terjatev) razveljavilo.

8. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje, če bo dedinja ob delno pravnomočnem popravnem in dopolnilnem sklepu pri vlogi s 14. 10. 2013 še vztrajala, vlogo vročiti sodedičem. Nato pa presoditi, ali sklep o dedovanju terja izdajo dopolnilnega sklepa ali pa opraviti postopek s pritožbo po 344. in 345. členu ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

9. V skladu z določbo 1. odstavka 174. člena ZD in ker ne gre za situacijo iz 3. odstavka istega člena, pritožniki sami krijejo stroške pritožbenega postopka.