Jedro

Po tretjem odstavku 12. člena ZSVarPre izvršba na plačo in izvršba na transakcijskem računu nista določeni kot zakonski izjemi za priznanje brezplačne pravne pomoči in se zato pri izračunu lastnega dohodka prosilca in njegove družine ne moreta upoštevati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V obrazložitvi svoje odločbe citira določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), na katere je oprla svojo odločitev. Ugotovila je, da tožnica živi v gospodinjski skupnosti skupaj z možem A.A., očetom B.B., materjo C.C. in hčerko D.D. V svoji prošnji ni navedla, da bi se njena hčerka še šolala. Nadalje je ugotovila, da znaša povprečni mesečni dohodek tožničine družine 1.175,98 EUR in da tako znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine (2) 587,99 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 260,00 EUR, dvakratnik torej 520,00 EUR. To pomeni, da tožnica ne izpolnjuje finančno premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi česar ni bilo treba presojati vsebinskega pogoja, glede na to, da morata biti oba pogoja podana kumulativno.

Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, saj se v odločbi sklicuje na povprečni mesečni dohodek družine tožeče stranke, ki naj bi znašal 1.175,98 EUR, tako da povprečni dohodek na družinskega člana znaša 587,99 EUR, vendar pa takšne ugotovitve tožene stranke ne držijo. Tožnica namreč nima nobenih dohodkov, njen mož pa sicer res prejema plačo v zgoraj navedeni višini, a je na to plačo dovoljena izvršba in mu tako od plače ostane le zakonsko predpisani minimum. Poleg tega je dovoljena tudi izvršba na njegovem transakcijskem računu, kjer mu banka ravno tako odtegne vsa sredstva, ki presegajo zakonsko predpisani minimum. Teh okoliščin tožena stranka pri izdaji odločbe ni pravilno upoštevala in je zato posledično tudi napačno uporabila materialno pravo. Na podlagi navedenega tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji tožeče stranke ugodi in ji dodeli zaprošeno brezplačno pravno pomoč oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 1. odstavka ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji določeni, s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavlja na podlagi prejemkov in premoženja prosilca in njegovih družinskih članov. Šteje se, da je finančni pogoj izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca oziroma njegovih družinskih članov ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (13. člen ZBPP) Od 1. 1. 2012 pa so socialnovarstvene storitve urejene v ZSVarPre.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znašal 587,99 EUR. Na podlagi tako ugotovljene višine povprečnega mesečnega dohodka je pravilno ugotovila tudi, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 520,00 EUR (8. člen ZSVarPre v zvezi s 4. členom ZDIU12).

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da ima tožničin mož izvršbo na plačo in izvršbo na tekočem računu. Na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevajo vsi dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena tega zakona po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov. Po tretjem odstavku 12. člena ZSVarPre izvršba na plačo in izvršba na transakcijskem računu nista določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči in se zato ne moreta upoštevati. Ob ugotovitvi, da torej tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila odločitev tožene stranke, da njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne, pravilna.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.