Jedro

V tem upravnem sporu se presoja s tožbo izpodbijani sklep, s katerim je toženec sprejel odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je glede tega navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnica na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena, kar pomeni, da obrazložitev sklepa nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke (ne glede na to, kako je akt poimenovan), mora vsebovati.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 11064-54413/2020-3 z dne 19. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: toženec) je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožnice za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo; iz izreka sklepa izhaja še, da posebni stroški v postopku niso nastali in da je sklep takse prost. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da je tožnica dne 1. 12. 2020 vložila vlogo za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem ter da je bilo z vpogledom v podatke FURS dne 19. 12. 2020 ugotovljeno, da tožnica na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. V nadaljevanju obrazložitve toženec pojasnjuje, da gredo po prvem odstavku 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na zahtevo katerega se je postopek začel, o tem, kdo trpi stroške postopka, koliko ti znašajo ter komu in v katerih rokih jih je potrebno plačati, pa se na podlagi 118. člena ZUP odloči v odločbi. Po navedenem ugotavlja, da stroškov v zvezi z izpodbijanim sklepom ni bilo in da je sklep prost upravne takse.

3. Tožnica je zoper navedeni sklep vložila tožbo v upravnem sporu. V tožbi pojasnjuje, da so bile 2. 12. 2020 plačane vse obveznosti; pred tem je bil neplačan le obrok nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker so se z občino še dogovarjali o morebitnem znižanju obveznosti, saj v skladu z vladnim odlokom o zaprtju določenih dejavnosti niso mogli obratovati. Tožbi je tožnica priložila potrdilo FURS št. DT 42900-115316/2020-2 z dne 21. 12. 2020. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vlogi ugodi oziroma to naloži tožencu.

4. Toženec je sodišču predložil upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. V odgovoru na tožbo pripominja, da je nelogično, da je tožnica tožbo vložila že 23. 12. 2020, izpodbijani sklep pa je prejela 6. 1. 2021. Sicer pa toženec navaja, da je tožba utemeljena, vendar nepotrebna. Če bi tožnica takoj, ko je prejela potrdilo FURS, le-to predložila tožencu, bi ta izpodbijani sklep odpravil in tožnici izdal pozitiven sklep. V tem primeru bi namreč obveljal listinski dokaz in ne vpogled v evidenco FURS. Toženec predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma samo odloči o zadevi.

5. Glede na navedbe v odgovoru na tožbo sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožnica tožbi, ki je bila vložena priporočeno po pošti 22. 12. 2020, sodišče pa jo je prejelo 23. 12. 2020, priložila izpodbijani sklep. Očitno je torej sklep že takrat pridobila (ne glede na to, da ji je bil nato poslan tudi po pošti), zato tožbe ni mogoče šteti kot preuranjene.

6. Tožba je utemeljena.

7. V tem upravnem sporu se presoja s tožbo izpodbijani sklep, s katerim je toženec sprejel odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je glede tega navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnica na dan vložitve vloge 1. 12. 2020 ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena. Obrazložitev sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke (ne glede na to, kako je akt poimenovan), mora vsebovati (prim. prvi odstavek 214. člena ZUP). Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Obenem toženec v odgovoru na tožbo - drugače, kot bi lahko sledilo iz njegove predhodne, sicer, kot rečeno, pomanjkljive obrazložitve - navaja, da bi, če bi mu tožnica takoj po prejemu predložila potrdilo FURS, izpodbijani sklep odpravil in tožnici izdal ugodilni sklep.

8. Ker je torej, glede na povedano, izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb upravnega postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponovni postopek tožencu. V tem bo moral ponovno odločiti o zadevni tožničini vlogi ter svojo odločitev z dejanskega in s pravnega vidika ustrezno obrazložiti, pri čemer naj se opredeli tudi do svojih v odgovoru na tožbo podanih navedb oziroma stališč.

9. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, za kar je podlaga v določbi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na temelju tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov tožbi treba ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Podlage, ki bi v obravnavani zadevi terjala sodno odločanje v sporu polne jurisdikcije, ni. Po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 sodišče lahko odpravi upravni akt in s sodbo samo odloči o stvari, vendar takšno odločanje pomeni zgolj možnost, izjemo od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki se uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti učinkovitega varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

10. Za tožbo plačano sodno takso bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, in opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).