Jedro

Ker sodišče prve stopnje z delno sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti, bi lahko stranka (tožnica) v petnajstih dneh od prejema delne sodbe predlagala pravdnemu sodišču, da sodbo dopolni. V nasprotnem primeru namreč – če stranka tega ne stori, sodna praksa tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevke ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, šteje za umaknjeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških (2. točka izreka) razveljavi.

II. Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 360,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko zavrne (1. točka izreka). Odločilo je še, da je prvotožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh od prejema sodbe povrniti njene pravdne stroške v višini 266,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških (2. točka izreka) je zaradi bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo prvotoženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v 2. točki izreka spremeni tako, da zahtevek tožnice zavrne, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožnici pa v 15 dneh naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje najprej izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave z dne 20.4.2009 (dejansko gre za delno zamudno sodbo po 453.a členu ZPP), s katero je prvotoženki naložilo, da tožnici v 15 dneh plača 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila, odločitev o pravdnih stroških pa je pridržalo za končno odločbo. Dne 7.6.2011 je nato sodišče prve stopnje s sodbo (pravilno sklepom) odločilo tudi o pravdnih stroških tožnice zoper prvotoženko.

5. Po svoji pravni naravi je delna sodba končna sodba o delu zahtevka ali o enem izmed zahtevkov. V vsakem pogledu je samostojna sodba, proti kateri se vlagajo samostojna pravna sredstva in v primeru pravnomočnosti tudi predlaga samostojna izvršba (314. člen ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 60). Ker gre v konkretnem primeru na pasivni strani za navadna sospornika, je bila delna sodba na podlagi pripoznave z dne 20.4.2009 zoper prvotoženko dokončna, po pravnomočnosti pa tudi izvršljiva, zato bi moral izrek vsebovati tudi odločitev o stroških tožnice, ki se tičejo prvotoženke. Sodišče prve stopnje je torej napačno - iz razloga, ker je izdalo delno sodbo, stroške postopka pridržalo za končno odločbo (164. člen ZPP), čeprav je bilo jasno, da glede prvotoženke ne bo več odločalo (VDS sodba in sklep Pdp 1603/2008 z dne 24.6.2009).

6. Ker tako sodišče prve stopnje z delno sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti, bi lahko stranka (tožnica) v petnajstih dneh od prejema delne sodbe predlagala pravdnemu sodišču, da sodbo dopolni (1. odstavek 325. člena ZPP). V nasprotnem primeru namreč – če stranka tega ne stori, sodna praksa tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevke ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, šteje za umaknjeno (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 196). Ker v konkretnem primeru predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških s strani tožnice ni bil podan, sodišče pa sodbe oziroma sklepa ne more dopolniti po uradni dolžnosti (kar je pravzaprav z izdajo izpodbijanega sklepa o stroških storilo v konkretnem primeru), naknadna odločitev o stroških tožnice zoper prvotoženko v izpodbijanem sklepu o stroških (2. točka izreka) dejansko predstavlja prekoračitev zahtevka po 1. odstavku 2. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje odločilo o delu zahtevka, ki ga ni (več).

7. Ker gre v primeru prekoračitve zahtevka za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep o stroških (2. točka izreka) razveljavilo (357. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

8. Ker je prvotoženka s pritožbo uspela, ji je tožnica v skladu s 154. členom ZPP in 2. odstavkom 165. člena ZPP v roku 15 dni dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila. Ker je prvotoženka priglasila strošek sestave pritožbe zgolj v višini 150 EUR, ji je sodišče kljub temu, da ji gre po tar. št. 21/1 ODT za sestavo pritožbe 375 točk (199,67 EUR), v skladu s 1. odstavkom 2. člena ZPP priznalo ta strošek zgolj v tej višini. Ob upoštevanju sodne takse v višini 180,00 EUR in 20% DDV je prvotoženki skupaj priznalo 360,00 EUR pravdnih stroškov.

9. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločala sodnica posameznica.