Jedro

Iz izreka sklepa je razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se opravlja davčna izvršba, saj so le ti navedeni, navedeni so datumi izvršljivosti ter zneski davka in zamudnih obresti. Navedeni pa so tudi stroški izvršbe, ki so obračunani le enkrat.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva je tožena stranka sklenila, da se nad tožečo stranko opravi davčna izvršba dolžnega zneska, ki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršbe znaša 1.923,93 EUR, ki se opravi z rubežem sredstev, ki jih ima tožeča stranka na računu pri banki A. d.d. V obrazložitvi navaja, da iz knjigovodskih evidenc davčnega organa izhaja, da tožeča stranka v predpisanem roku ni poravnala obveznosti, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa, zato je tožeča stranka v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začela davčno izvršbo. Davčna izvršba se po prvem odstavku 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova. Podlaga za odmero zamudnih obresti sta prvi odstavek 96. člena ZDavP-2 ter v obrazložitvi navedeni predpisi, ki so v navedenem časovnem obdobju določali višino obrestne mere zamudnih obresti. Obresti, zapadle do 30. 9. 2011, so prikazane ločeno po vrsti davka, obračunane obresti do 30. 9. 2011 so prikazane samostojno v svoji vrstici, obresti od 1. 10. 2011 pa pri posamezni glavnici.

2. Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep. V obrazložitvi navaja, da izpodbijani sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZdavP-2. Iz 4. točke izreka izpodbijanega sklepa je razvidno, za katere obveznosti se tožečo stranko terja (tabela na strani 2-4), navedeni so izvršilni naslovi ter datumi izvršljivosti, kot tudi zneski davka in zamudne obresti. Nadalje ugotavlja, da je prvostopni organ tako v 1. točki kot v 4. točki (pod zap. št. 1) izreka izpodbijanega sklepa navedel stroške sklepa (25,00 EUR), ki so tožeči stranki pravilno obračunani zgolj enkrat v skladu s prvim odstavkom 152. člena ZDavP-2, v zvezi z 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. V zvezi s pobotom, ki ga ugovarja v pritožbi tožeča stranka, je tožeči stranki pojasnil, da so vsa plačila obveznosti, ki izhajajo iz pobota zneska 576,75 EUR z dne 17. 7. 2013 v davčnem knjigovodstvu evidentirana, ker tožeča stranka ni imela poravnanih starejših zapadlih obveznosti so se z omenjenim vračilom v skladu z določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačila davkov in pripadajočih dajatev, pri tem pa so se upoštevale tudi zakonite zamudne obresti, pokrivale starejše zapadle obveznosti, o čemer je bila tožeča stranka z obvestilom z dne 18. 7. 2013 tudi obveščena ter pobotane terjatve tudi posamično navedel. Po pregledu knjigovodske evidence tožeče stranke je drugostopni organ ugotovil, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa dolg iz naslova dajatev, za katere se tožečo stranko terja, nedvomno obstajal. Po preizkusu sklepa v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti je zaključil, da je odločitev prvostopnega organa pravilna, v skladu z zakoni, pritožbene navedbe pa neutemeljene.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. V tožbi povzema izrek in obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa prve stopnje. Toženi stranki očita, da ni odgovorila na njene pritožbene navedbe glede izvršilnega naslova ter višine zamudnih obresti za terjatev pod zaporedno številko 20. Zaradi napake je posledično prišlo do napačnega izračuna glavnice in zamudnih obresti. Ugovarja pa tudi stroškom sklepa navedenim pod zaporedno številko 1, saj za znesek 25,00 EUR ni naveden datum izvršljivosti. Ugovarja pa tudi obračunu zakonskih zamudnih obresti. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, izvršbo ustavi ter ji povrne stroške postopka.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijanega sklepa in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

6. Po pregledu dokumentacije upravnih spisov ter izpodbijanega sklepa sodišče pritrjuje upravnemu organu druge stopnje, da izrek izpodbijanega sklepa vsebuje vse sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2. Iz tabele tretjega odstavka 4. točke izreka je razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se opravlja davčna izvršba, saj so le ti navedeni, navedeni so datumi izvršljivosti ter zneski davka in zamudnih obresti. Navedeni pa so tudi stroški izvršbe, ki so obračunani le enkrat, v skladu s prvim odstavkom 152. člena ZDavP-2 v zvezi s 66. členom Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, kar je tožeči stranki pravilno pojasnil že upravni organ druge stopnje.

7. Ugovor tožeče stranke, da toženka pred začetkom izvršbe ni preverila dejanskega obstoja terjatev, ni utemeljen. Upravni organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel, da iz knjigovodskih evidenc davčnega organa izhaja, da tožeča stranka ni poravnala obveznosti, ki so navedene v izreku sklepa. Da obveznosti tožeče stranke v času izdaje izpodbijanega sklepa niso bile plačane, pa je potrdil tudi upravni organ druge stopnje, ki je po tem, ko je vpogledal v knjigovodske evidence tožeče stranke, ki jih je pridobil od prvostopnega upravnega organa in se nahajajo v upravnem spisu. Katere terjatve tožeče stranke so bile poravnane s pobotom zneska 567,75 EUR z dne 17.7. 2013, pa je razvidno iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje in izhajajo iz v upravnem spisu priloženih listin. Tožeča stranka pa tudi sicer ne ugovarja, da bi navedene obveznosti poravnala. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel tudi podlago za obračun zamudnih obresti. Iz izreka izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena izterjava zamudnih obresti od zamudnih obresti, kot to v tožbi zatrjuje tožeča stranka. Banki in hranilnici je bila določena zgolj dolžnost obračuna in plačila zamudnih obresti od glavnice od naslednjega dne od izdaje izpodbijanega sklepa dalje. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na sam izvršilni naslov, pa sodišče dodaja, da na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

8. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi jih tožeča stranka lahko uveljavljala (tretji odstavek 20. člena ZUS-1) in ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z 2. alineo prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II. izreka:

9. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.